V ospredju devete redne seje občinskega sveta občine Gornja Radgona, katera je mimogrede bila namenjena tudi izvolitvi dveh elektorjev oz. predstavnikov v volilno telo za volitev članov Državnega sveta RS, je bila zlasti obravnava rebalansa proračuna občine za letošnje leto. Po predlogu župana Antona Kampuša, bo proračunski primanjkljaj, zaradi zadolževanja, znašal skoraj milijon evrov, saj so prihodki sedaj načrtovani v višini 7,25 milijona evrov, kar je 242 tisoč evrov več od prvotno sprejetega proračuna, odhodki pa v višini 8,186 milijona evrov in so za 1,192 milijona evrov večji od prvotne ocene proračuna. Glavni razlog za pripravo rebalansa proračuna s tem pa tudi zadolževanje, je povečanje stroškov energetske sanacije dveh stavb vrtca Manka Golarja v Gornji Radgoni. Po predstavitvi projekta in kar burni razpravi in poznejšem usklajevanju, so predlagani rebalans po skrajšanem postopku tudi potrdili.
V obrazložitvi je župan Kampuš povedal, da so aktivnosti glede obnove 35 let starega vrtca pričeli v letu 2006, za pridobitev prepotrebnih sredstev pa so se prijavili na razpis Norveškega finančnega mehanizma. Skupna vrednost investicije je bila ocenjena na 1,652 milijona evrov, oceno pa je naredil Gradbeni inštitut Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK). Radgonska občina je projekt v višini 791.136 evrov prijavila na razpis, ki ga vsakoletno objavlja norveška vlada, odobrenih pa so kot edini od šestih prijavljenih iz Slovenije prejeli 672.466 evrov. Objavljen je bil razpis za gradbena dela, ponudbe pa so bile bistveno višje, kot so predvidevali strokovnjaki ZRMK. Vrednost projekta se je namreč dvignila in znaša skoraj 2,5 milijona evrov. „Cene gradbenih del so se iz leta 2006 na 2007 dvignile za kar 35 odstotkov, kar ni bilo mogoče naprej predvideti“, je povedal Kampuš, ki se je zaradi enormnega povišanja investicijske vrednosti moral prijaviti še na razpis Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj za sofinanciranje projektov lokalne in regionalne infrastrukture. Omenjeni sklad je občini Gornja Radgona na podlagi prijave odobril kredit v višini milijona evrov z odplačilom 17 let z dvoletnim moratorijem. Za dokončanje sanacije vrtca bo poleg sredstev iz Norveškega finančnega mehanizma in najetega kredita potrebno do leta 2010 iz občinskega proračuna zagotoviti še 776.338 evrov. Vodstvo radgonske občine je prepričano, da je zaradi pridobljenih sredstev iz Norveške, kljub povišanju stroškov, smiselno izvesti, saj jih bo kvadratni meter gradbenih del pri sanaciji vrtca stal 1407 evrov, za primerjavo pa so postregli s podatkom, da novogradnja vrtca v občini Križevci stane 1501 evro. Z obnovo vrtca bo občina Gornja Radgona veliko privarčevala na porabljeni energiji. Po izračunih so doslej letno za stroške električne energije, vode, ogrevanja in plina odšteli nekaj več kot 55 tisoč evrov, po sanaciji pa se bodo stroški na letnem nivoju zmanjšali za štirikrat (?). V razpravi so tako predstavniki številnih odborov, kot tudi posamezni svetniki, zahtevali od župana Kampuša in članov občinske uprave, da pričnejo z aktivnostmi pridobivanja dodatnih nepovratnih sredstev za sanacijo vrtca in „se na ta način ublaži dolgoročno veliko proračunsko obremenitev občine“, ki zaradi omenjenega dolgoročnega zadolževanja v letu 2007 ne bo izdajala poroštev za javne zavode in javna podjetja. Čeprav je rebalans sprejet pa je odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe, zahteval ustanovitev delovne skupine z namenom analize celotnega projekta „Vrtec“. Odbor za gospodarstvo, obrt in podjetništvo pa je od župana Kampuša zahteval, da nujno preveri „partnerje in strokovnjake, s katerimi se loteva priprave projektov in s spornimi partnerji, zaradi zavajanja občanov radgonske občine, prekine sodelovanje“.
V nadaljevanju 9. seje so člani sveta po pričakovanju, potrdili imenovanje omenjenih elektorjev v volilno telo za volitve člana Državnega sveta RS v 8. volilni enoti. Glede na to, da je zadeva bila že prej dogovorjena, ni bilo pripomb, in novega državnega sveta bodo iz radgonske občine izbirali člani občinskega sveta: Andrej Husar (SDS), Janko Kralj (SD) in Stanko Sakovič (LDS). In vsi oni naj bi glasovali za Zlatana Faflića iz Ormoža za državnega svetnika, saj so se zanj odločili na seji občinskega sveta. Očitno je namreč, da se v radgonski občini držijo dogovora, po katerem je v prvi mandati državni svetnik prihajal iz UE Gornja Radgona (pokojni Andrej Hrastelj), v drugi: UE Ljutomer (Darja Odar), v tretji: UE Lenart (Darko Fras), in sedaj je tako na vrsti EU Ormož. Sicer pa so radgonski svetniki soglasno podali pozitivno mnenje tudi k imenovanju Slavice Trstenjak za ravnateljico OŠ dr. Antona Trstenjaka v Negovi.
Zdravstveni dom Gornja Radgona in PORA na rešetu Nadzornega odbora
NADZORNIKI ZA ZD RADGONA IZDALI MNENJE S PRIDRŽKOM
Skoraj na vsaki seji občinskega sveta občine Gornja Radgona, se pojavi tudi kakšno poročilo občinskega nadzornega odbora, katera člani sveta bodisi komentirajo, bodisi sprejmejo brez razprave. In tako je predsednica Nadzornega odbora (NO) občine Gornja Radgona, Ivica Močnik, tudi na 9. redni seji svetnike seznanila z dvema poročiloma. NO je namreč opravil nadzor finančnega poslovanja investicij in investicijskih vlaganj v Zdravstvenem domu Gornja Radgona v letu 2006, ter nadzor finančnega poslovanja v Podjetniški agenciji (PORA) Gornja Radgona za leto 2006. In v primerjavi s PORO kjer ni bilo večjih pripomb, tako da je izdano pozitivno mnenje, pa so nadzorniki bili manj zadovoljni s poslovanjem v ZD Gornja Radgona, ter so izdali pozitivno mnenje s pridržkom. Res je sicer, da je tudi ZD Radgona posloval zakonito in je proračunska sredstva porabil namensko, sredstev pa „ni uporabljal najbolj racionalno in smotrno“, kot so zapisali nadzorniki.
Direktorici ZD Radgona in svetu javnega zavoda, so nadzorniki predlagali nekatere ukrepe, ki bi mogoče v bodoče koristili. Tako bo potrebno razmisliti „o politiki nabave opreme v naslednjih letih. V večji meri se naj nabavlja oprema za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti, manj pa se naj nabavlja pohištvo in osebni avtomobili. Glede na potrebe po medicinski opremi predlagamo, da se razmisli o pozivu javnosti, da se z donacijami ob določenih prilikah (dan mrtvih, umrlemu namesto venca ali cvetja) pozove javnost, da občani prispevajo sredstva namensko za nabavo zdravstvene opreme“, so menili nadzorniki radgonske občine.