V Ptujsko – Ormoški in Prekmursko - Prleški regiji deluje 12 zadrug, ki letno ustvarijo preko 80 milijonov evrov prometa in združujejo 2.776 članov in zaposlujejo 282 delavcev Na turistični kmetiji Žinko v Moravcih v Slovenskih goricah, je Zadružna zveza Slovenije (ZZS) zaključila z letošnjimi izobraževanji za svoje članice, ki jih organizira že šesto leto zapored. Tokratnega posveta, ki je bil namenjen zadrugam Ptujsko – Ormoške in Prekmursko - Prleške regije, so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upravnih ter nadzornih odborov zadrug in zaposleni v zadrugah. Osrednje teme posveta so bile: program dela zveze v prihodnjem štiriletnem obdobju, aktivnosti zveze za članice, kratka predstavitev stanja zadrug v regiji in možnosti za skupno sodelovanje, skupne znamke ZZS, pomen Kapitalske zadruge in Deželne banke Slovenije za zadružni poslovni sistem ter aktualno zadružno dogajanje v regijah.
Srečanje zadružnikov severovzhodne Slovenije se je začelo s predstavitvijo nekaterih ključnih programskih usmeritev, ki jih bo ZZS izvajala v prihodnjem štiriletnem obdobju. Poudariti velja okrepljeno interesno zastopanje doma in na tujem, zlasti v evropskem združenju kmetijskih zadrug COGECA, kjer je predsednik ZZS Peter Vrisk tudi podpredsednik omenjene organizacije. Veliko skrb bodo zadružniki namenili poslovnemu organiziranju zadrug in vzpostavitvi sistema za večjo poslovno učinkovitost. Pripravili so dva modela poslovnega sodelovanja na področju oskrbe kmetov, ki ga ponujajo članicam v razmislek. Gre za poslovno sodelovanje oziroma kapitalski vstop v že obstoječo družbo, ki je vodilna na trgu za oskrbo kmetov. Drugi model pa se usmerja v poslovno sodelovanje na področju trgovine, kjer gre za model franšize in oblikovanja kolektivne tržne znamke zadružnih trgovin.
ZZS bo v prihodnjih letih svoje aktivnosti usmerila v krepitev strokovnega svetovanja za članice, kjer gre za opravljanje storitev pravnega in ekonomskega svetovanja. Skrbeli bodo za promocijo zadružnega poslovnega sistema, kjer načrtujejo oblikovanje prepoznavnih znamk zadružnega poslovnega prostora in si še naprej prizadevali za oblikovanje zakona o promociji kmetijskih pridelkov. Celovito informiranje in izobraževanje članstva, ki že poteka, bodo še nadgradili in se trudili spodbuditi mlade tudi preko sofinanciranja štipendiranja, da sodelujejo z zadrugami. Aktivno se nameravajo vključevati v sooblikovanje zakonodaje, ki zadeva kmetijstvo in zadružništvo, še okrepiti sodelovanje s članstvom in nadaljevati z izvajanjem zadružne revizije ter uspešnim upravljanjem zadružnega premoženja. Za zadruge članice pripravljajo številne aktivnosti, kot so zastopanje, strokovno svetovanje, informiranje, izobraževanje, promocija in mednarodne dejavnosti.
Na srečanju v Moravcih so predstavili tudi poslovanje zadrug v posameznih regijah in možnostih za skupno sodelovanje. Slovenske kmetijsko gozdarske zadruge so v minulem letu ustvarile preko 607 milijonov evrov prihodkov, združevale 16.888 članov in 2.963 zaposlenih. V Ptujsko – Ormoški in Prekmursko - Prleški regiji deluje 12 zadrug, ki letno ustvarijo preko 80 milijonov evrov prometa in združujejo 2.776 članov ter zaposlujejo 282 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, prašičev, govedi, poljščin, vrtnin, grozdja in perutnine. ZZS je za zadruge pripravila tudi predlog za oblikovanje treh skupin znamk, s katerimi želi spodbuditi prepoznavnost zadrug in zveze v prostoru, okrepiti vlogo in pomen zadrug v spremenjenem okolju, ki bo zagotavljala njihovo prepoznavnost in jasno izražala poslanstvo zadrug v sodobnem svetu. Njenim članicam pa preko skupine znamk omogočala boljše sodelovanje v menjavi na trgu in zaščiti pred tujimi izdelki. ZZS si bo prizadevala ohraniti Deželno banko Slovenije v zadružnem upravljanju.
Ptujsko – Ormoški in Prekmursko – Prleški zadružniki so se v razpravi strinjali, da je potrebno povezati nabavne in prodajne tokove in okrepiti položaj zadrug na trgu. Zavzeli so se za večje povezovanje med zadrugami na poslovnem področju in za povezovanje med podjetji živilsko-predelovalne industrije. Okrepiti je potrebno našo pozicijo do trgovine, ki v svojo korist izkorišča položaj na trgu. Kmetje se srečujejo z visokimi cenami vhodnih surovin za pridelavo in nizkimi odkupnimi cenami pridelkov. Zavzeli so se za ureditev cenovnih razmerij v prehranski verigi. Potrošniku je treba jasno povedati, koliko posamezen člen zasluži v celotni prehranski verigi. Opozorili so na težave, ki jih povzročajo zamiki plačil s strani kupcev, ki odlagajo s plačil predvsem zaradi nastale gospodarske in finančne krize to pa sproža probleme likvidnosti.
Spodbuditi bi bilo potrebno interes mladih za delo na kmetijah in v zadrugah ter ustvariti privlačnejše pogoje, da mladi ostanejo v kmetijstvu in zadružništvu. V tej smeri bi bilo potrebno prilagoditi tudi kmetijsko šolstvo. Raznolikost in razgibanost slovenske pokrajine in kmetijstva je naša posebnost in prizadevati si moramo, da jo ohranimo. Prepričani so, da dobro sodelovanje s člani in večja pripadnost članov zadrugi, bi še okrepila in prispevala k razvoju zadrug v regiji. Želijo, da bi Deželna banka Slovenije s svojimi storitvami bila še dostopnejša svojim komitentom. Ptujsko – Ormoški in Prekmursko – Prleški zadružniki so pozdravili tovrstno obliko srečevanja zadružnikov in izrazili željo, da bi takih srečanj bilo v prihodnje še več...