ZAKAJ ODHAJA ZDRAVNICA?
- 22.04.2008
Pred nekaj dnevih nas je zelo neprijetno presenetila odločitev naše priljubljene zdravnice ga. Demšarjeve, da odhaja iz našega kraja. Novica ni zaskrbela samo mene kot ...
Pred nekaj dnevih nas je zelo neprijetno presenetila odločitev naše priljubljene zdravnice ga. Demšarjeve, da odhaja iz našega kraja. Novica ni zaskrbela samo mene kot župana, temveč tudi številne občane in paciente, ki me praktično dnevno oblegajo z vprašanji in prošnjami ali celo zahtevami, da storim vse, da se to ne bi zgodilo, oziroma da bi si naša zdravnica vendarle premislila. Ob tem pa se pojavljajo tudi številna vprašanja zakaj je do tega prišlo in kdo je za to odgovoren. Imam občutek, da želijo nekateri problem tudi spolitizirati in to uporabiti v dnevno politične namene, da bi se prikazalo nekatere od akterjev kot krivce in odgovorne za nastalo situacijo. Takšno ravnanje prav gotovo ne bo v ničemer prispevalo k razrešitvi situacije in tudi ni korektno do nas, ki smo odgovorni za razrešitev nastale situacije, kot tudi ne do ga. Demšarjeve, ki je pač sprejela svojo osebno odločitev, ki jo je potrebno spoštovati
. Dovolite, da preden preidem na konkretni problem nekoliko orišem širše ozadje in problematiko. Občine so v skladu z zakonodajo odgovorne za organizacijo javne zdravstvene službe na primarni ravni. Javna zdravstvena služba na primarni ravni pomeni poleg ambulante splošne medicine seveda še veliko več. Tako se mora zagotavljati tudi nujna medicinska pomoč (urgenca) in dežurna služba praktično 24 ur na dan. Poleg tega je sestavni del javne zdravstvene službe na primarni ravni tudi ambulanta medicine dela, ambulanta pediatrije, zobozdravstvena služba, laboratorij, patronaža in nega nad domu in tako naprej. Vse to morajo zagotoviti občine ali v okviru javnega zavoda ali z podelitvami koncesij zasebnikom. Jasno je, da se morajo o oblikovanju javne mreže in porazdelitvi programov občine med seboj dogovarjati, prav tako pa je potrebno sklepati dogovore z vsemi izvajalci, saj je le na tak način mogoče zagotoviti optimalno organizacijo in delovanje javne zdravstvene službe.
Z problematiko organizacije javne zdravstvene službe se občina ukvarja že od njenega nastanka. Kot že prej omenjeno pa je pri tem nujno usklajeno delovanje vseh občin na območju območne enote Lenart, kot tudi vseh izvajalcev. Seveda se pri tem srečujemo z podobnimi težavami kot drugod po državi. Poleg premajhnega števila programov v zobozdravstvu in na področju urgence je trenutno največji problem na našem območju.
Pomanjkanje zdravnikov splošne medicine. Zdravnikov je namreč, glede na povečane potrebe prebivalstva veliko premalo, poleg tega pa se obstoječi veliko raje odločajo za delo v urbanih središčih in večjih bolnišnicah ali klinikah. Tudi podeljevanje koncesij ne rešuje situacije na državni ravni, saj s tem ne pridobivamo novih zdravnikov, temveč obstoječi le prehajajo iz javnih zavodov v zasebni sektor.
Na lenarškem območju se je ta problematika dodatno zaostrila z odhodom dr. Mejačeve iz ZD Lenart med koncesionarje in smrtjo nam zelo dragega sokrajana dr. Franca Šute, ki je po težkem boju podlegel kruti bolezni. To zadnje in dejstvo, da njegova žena kljub velikemu trudu in prizadevanjih ni uspela dobiti drugega zdravnika za ambulanto je povzročilo krizo v Cerkvenjaku. Zaradi odločitve naše zdravnice dr. Demšarjeve, da preneha z izvajanjem koncesije pa se bomo 1. julija znašli v podobni situaciji tudi pri Sveti Trojici. Moram priznati, da me je kljub dejstvu, da sem bil iz neformalnih razgovorov seznanjen z prizadevanji ga. Demšarjeve za spremembo koncesijske pogodbe, njena odločitev o odhodu vendarle presenetila. Sicer bi lahko sedaj ko analiziram potek dogodkov za nazaj, sklepal, da je ta njena odločitev dozorevala že dalj časa. Že pred leti se je namreč celotna družina odselila v Maribor, lansko leto pa so se odločili prodati celoten objet, skupaj z ambulanto. Vendar pa ga. Demšarjeva nikoli ni omenila, da namerava prenehati z izvajanjem koncesije v Sv. Trojici. Ne samo da ni omenila ampak je bilo vseskozi v pogovorih med občino in zdravnico govora o tem, da bi se ob morebitni spremenjeni namembnosti objekta zdravnici zagotovili novi prostori v novem centru, ki se namerava graditi na tako imenovanem Klemenčičevem travniku za Mercatorjem. To je bilo zapisano tudi v pismo o nameri, ki je bilo podpisano še z takratno KS Sv. Trojica in kasneje v najemni pogodbi, sklenjeni že z občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Prav tako je bilo zelo neobičajno, da naša občina ni bila pisno obveščena o vlogi za spremembo koncesije, ki jo je zdravnica podala 1.3. 2007, niti o vlogi za prenehanje koncesije, ki pa jo je zdravnica podala 3.3. 2008, prav tako na Občino Lenart. Edini pisni dokument, ki ga je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah prejela od vseh vpletenih (zdravnica, občina, ZD Lenart) je bila odpoved najemne pogodbe, ki smo jo prejeli 2.2. 2008. Takoj po prejemu tega dokumenta sem zahteval od Občine Lenart kopijo celotne pisne korespondence med občino in ga. Demšarjevo, 11. 04. 2008 pa je prišlo do sestanka županov in direktorja Zdravstvenega doma Lenart, na katerem smo spregovorili med drugim tudi o tej konkretni situaciji. Iz navedene dokumentacije in dopisov ga. Demšarjeve izhajalo, da vrača koncesijo, ker ji občina Lenart ni pozitivno rešila vloge za spremembo koncesije tako, da bi lahko delala vseh pet dni na teden v Sv. Trojici, kar pa je po mojem mnenju nekorektno in nepotrebno. Za boljše razumevanje situacije naj podam nekoliko širše pojasnilo. Na območju Upravne enote Lenart (občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah), ki šteje nekaj več kot 18.000 prebivalcev imamo v tem trenutku z strani ZZZS priznanih 7,65 programov splošne medicine. Od tega 3 programe izvajajo trije zasebniki (g. Šošterič, ga. Ljubojevič-Džaferović in ga. Demšar), 4,65 programa pa izvaja ZD Lenart. Glede na število prebivalcev v posamezni občini, bi se ob tem obsegu programov lahko v Sv. Trojici izvajalo 0,9 programa. Naj spomnim, da sem v svoj volilni program zapisal, da je eden izmed ciljev tudi pet dni obratovanja ambulante pri Sv. Trojici. Podobne cilje imajo prav gotovo tudi v Občini Benedikt in Sveta Ana, kjer imajo zdravnika tri dni na teden, v Občini Sveti Jurij pa zaenkrat še nimajo ambulante. Da bi lahko ta cilj dosegli bo potrebno pridobiti v UE Lenart vsaj en dodaten program splošne medicine, do takrat pa smo se dogovorili, da bi zunanje ambulante delovale 4 dni na teden, en dan pa bi zdravniki iz zunanjih ambulant delali v Lenartu. Potrebno se je namreč zavedati, da moramo imeti zdravstveno varstvo zagotovljeno 24 ur na dan in ne samo 7 ali 8 ur, kolikor obratuje ambulanta. Poleg tega, da torej še zmerom v veliki meri koristimo zdravstvene usluge v Z enart in je torej potrebno zagotavljati potreben obseg programov tudi tam, pa smo tudi ob obstoječem premajhnem obsegu programov soočeni še s težavo, da imamo tudi za ta obseg programov premalo zdravnikov, da bi jih lahko normalno izvajali in so zdravniki preobremenjeni. Zato je bila tudi sprejeta strategija organizacije javne zdravstvene službe na območju omenjenih občin, v kateri sta med drugim dva najpomembnejša konkretna cilja pridobitev dodatnih programov in seveda zdravnikov. To pa ob upoštevanju splošnih razmer v zdravstvu nikakor ne bo lahka naloga.
Kljub temu dogovoru, da torej koncesionarji izvajajo ambulanto vsaj en dan v Lenartu je ga. Demšarjeva z 1.06. 2007 prenehala izvajati ambulanto splošne medicine v Lenartu in prenesla izvajanje dejavnosti v celoti (5 dni) v ambulanto v Sv. Trojico, kar je seveda povzročilo še dodatne težave v delovanju urgence in splošne medicine v Lenartu. Čeprav je to pomenilo resno kršitev obstoječe odločbe o koncesiji in koncesijske pogodbe Občina Lenart ni ukrepala zoper to. Prav tako, kot je razvidno iz njene vloge, ga. Demšarjeva ni v vlogi omenjala možnosti prenehanja izvajanja koncesije, temveč le to, da želi da se dodeli koncesija za celoten program v ambulanti v Sv. Trojici. Naj poudarim, da se morajo občine o prerazporeditvi programov med seboj dogovoriti in da nobena občina ne more samostojno prenašati programov iz enega območja na drugega. Ker je bil torej kot formalni razlog za odpoved koncesije navedeno dejstvo, da ga. Demšarjeva ni dobila pozitivno rešene vloge za dodelitev celotnega programa koncesije samo za območje občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, sam na sestanku županov zahteval soglasje, da prerazporedimo manjkajoči del programa iz Lenart v Sveto Trojico, čeprav je ob premajhnem številu programov v tem trenutku, to nepravično do ostalih občin. Župani so se po daljši razpravi in razmisleku strinjali in podali soglasje, izključno iz razloga, da to ne bi bil razlog za odhod zdravnice in če b to torej rešilo vsaj eno težavo, ki jo imamo na tem območju.
Z takšnim mandatom sem z velikim optimizmom šel na razgovor do naše zdravnice, saj sem upal, da si bo s tem ko smo formalni razlog za odpoved odpravili, ga. Demšarjeva vendarle premislila in ostala. Na žalost pa mi zdravnica v najinem razgovoru ni pustila veliko upanja. Pojasnila mi je namreč, da so odnosi z občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah odlični in da to ni razlog za njeno odločitev, ki pa je menda dokončna in da torej tudi ugodnejši pogoji za izvajanje dejavnosti ne morejo vplivati na to. Kljub temu sem ji dal vedeti, da smo z njenim delov zelo zadovoljni in da si želimo, da si premisli in vendarle ostane. Jasno sem ji torej dal vedeti, da za nas njena odločitev ni dokončna in da si lahko kadarkoli premisli. Sicer pa moramo njeno odločitev spoštovati, saj mislim da je svoje delo pri Sveti Trojici opravljala ves čas zelo vestno in z ljubeznijo in ji seveda želimo veliko uspeha in zadovoljstva pri njeni nadaljnji poklicni poti, kjer koli že bo.
Kot pravijo: »Upanje umira zadnje!«. Vendar pa si kot župan, ki sem odgovoren za organizacijo javne zdravstvene službe ne morem privoščiti, da bi se zanašal zgolj na upanje, da se bodo razmere uredile same od sebe. Zato seveda ne sedim križem rok in preučujem možnosti za ureditev razmer. Tako ali drugače. Ena od možnosti, ki pa je najmanj verjetna, je da ZD Lenart uspe zaposliti dodatnega zdravnika, ki bi opravljal delo v naši ambulanti, druga bolj verjetna pa je razpis koncesije, ki pa glede na trenutno pomanjkanje zdravnikov tudi sama po sebi še ne zagotavlja kvalitetne rešitve. Kakor koli že, zagotavljam vam, da bom naredil vse, da zagotovim nemoteno in kvalitetno zdravstveno oskrbo za prebivalce naše občine.
. Dovolite, da preden preidem na konkretni problem nekoliko orišem širše ozadje in problematiko. Občine so v skladu z zakonodajo odgovorne za organizacijo javne zdravstvene službe na primarni ravni. Javna zdravstvena služba na primarni ravni pomeni poleg ambulante splošne medicine seveda še veliko več. Tako se mora zagotavljati tudi nujna medicinska pomoč (urgenca) in dežurna služba praktično 24 ur na dan. Poleg tega je sestavni del javne zdravstvene službe na primarni ravni tudi ambulanta medicine dela, ambulanta pediatrije, zobozdravstvena služba, laboratorij, patronaža in nega nad domu in tako naprej. Vse to morajo zagotoviti občine ali v okviru javnega zavoda ali z podelitvami koncesij zasebnikom. Jasno je, da se morajo o oblikovanju javne mreže in porazdelitvi programov občine med seboj dogovarjati, prav tako pa je potrebno sklepati dogovore z vsemi izvajalci, saj je le na tak način mogoče zagotoviti optimalno organizacijo in delovanje javne zdravstvene službe.
Z problematiko organizacije javne zdravstvene službe se občina ukvarja že od njenega nastanka. Kot že prej omenjeno pa je pri tem nujno usklajeno delovanje vseh občin na območju območne enote Lenart, kot tudi vseh izvajalcev. Seveda se pri tem srečujemo z podobnimi težavami kot drugod po državi. Poleg premajhnega števila programov v zobozdravstvu in na področju urgence je trenutno največji problem na našem območju.
Pomanjkanje zdravnikov splošne medicine. Zdravnikov je namreč, glede na povečane potrebe prebivalstva veliko premalo, poleg tega pa se obstoječi veliko raje odločajo za delo v urbanih središčih in večjih bolnišnicah ali klinikah. Tudi podeljevanje koncesij ne rešuje situacije na državni ravni, saj s tem ne pridobivamo novih zdravnikov, temveč obstoječi le prehajajo iz javnih zavodov v zasebni sektor.
Na lenarškem območju se je ta problematika dodatno zaostrila z odhodom dr. Mejačeve iz ZD Lenart med koncesionarje in smrtjo nam zelo dragega sokrajana dr. Franca Šute, ki je po težkem boju podlegel kruti bolezni. To zadnje in dejstvo, da njegova žena kljub velikemu trudu in prizadevanjih ni uspela dobiti drugega zdravnika za ambulanto je povzročilo krizo v Cerkvenjaku. Zaradi odločitve naše zdravnice dr. Demšarjeve, da preneha z izvajanjem koncesije pa se bomo 1. julija znašli v podobni situaciji tudi pri Sveti Trojici. Moram priznati, da me je kljub dejstvu, da sem bil iz neformalnih razgovorov seznanjen z prizadevanji ga. Demšarjeve za spremembo koncesijske pogodbe, njena odločitev o odhodu vendarle presenetila. Sicer bi lahko sedaj ko analiziram potek dogodkov za nazaj, sklepal, da je ta njena odločitev dozorevala že dalj časa. Že pred leti se je namreč celotna družina odselila v Maribor, lansko leto pa so se odločili prodati celoten objet, skupaj z ambulanto. Vendar pa ga. Demšarjeva nikoli ni omenila, da namerava prenehati z izvajanjem koncesije v Sv. Trojici. Ne samo da ni omenila ampak je bilo vseskozi v pogovorih med občino in zdravnico govora o tem, da bi se ob morebitni spremenjeni namembnosti objekta zdravnici zagotovili novi prostori v novem centru, ki se namerava graditi na tako imenovanem Klemenčičevem travniku za Mercatorjem. To je bilo zapisano tudi v pismo o nameri, ki je bilo podpisano še z takratno KS Sv. Trojica in kasneje v najemni pogodbi, sklenjeni že z občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Prav tako je bilo zelo neobičajno, da naša občina ni bila pisno obveščena o vlogi za spremembo koncesije, ki jo je zdravnica podala 1.3. 2007, niti o vlogi za prenehanje koncesije, ki pa jo je zdravnica podala 3.3. 2008, prav tako na Občino Lenart. Edini pisni dokument, ki ga je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah prejela od vseh vpletenih (zdravnica, občina, ZD Lenart) je bila odpoved najemne pogodbe, ki smo jo prejeli 2.2. 2008. Takoj po prejemu tega dokumenta sem zahteval od Občine Lenart kopijo celotne pisne korespondence med občino in ga. Demšarjevo, 11. 04. 2008 pa je prišlo do sestanka županov in direktorja Zdravstvenega doma Lenart, na katerem smo spregovorili med drugim tudi o tej konkretni situaciji. Iz navedene dokumentacije in dopisov ga. Demšarjeve izhajalo, da vrača koncesijo, ker ji občina Lenart ni pozitivno rešila vloge za spremembo koncesije tako, da bi lahko delala vseh pet dni na teden v Sv. Trojici, kar pa je po mojem mnenju nekorektno in nepotrebno. Za boljše razumevanje situacije naj podam nekoliko širše pojasnilo. Na območju Upravne enote Lenart (občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah), ki šteje nekaj več kot 18.000 prebivalcev imamo v tem trenutku z strani ZZZS priznanih 7,65 programov splošne medicine. Od tega 3 programe izvajajo trije zasebniki (g. Šošterič, ga. Ljubojevič-Džaferović in ga. Demšar), 4,65 programa pa izvaja ZD Lenart. Glede na število prebivalcev v posamezni občini, bi se ob tem obsegu programov lahko v Sv. Trojici izvajalo 0,9 programa. Naj spomnim, da sem v svoj volilni program zapisal, da je eden izmed ciljev tudi pet dni obratovanja ambulante pri Sv. Trojici. Podobne cilje imajo prav gotovo tudi v Občini Benedikt in Sveta Ana, kjer imajo zdravnika tri dni na teden, v Občini Sveti Jurij pa zaenkrat še nimajo ambulante. Da bi lahko ta cilj dosegli bo potrebno pridobiti v UE Lenart vsaj en dodaten program splošne medicine, do takrat pa smo se dogovorili, da bi zunanje ambulante delovale 4 dni na teden, en dan pa bi zdravniki iz zunanjih ambulant delali v Lenartu. Potrebno se je namreč zavedati, da moramo imeti zdravstveno varstvo zagotovljeno 24 ur na dan in ne samo 7 ali 8 ur, kolikor obratuje ambulanta. Poleg tega, da torej še zmerom v veliki meri koristimo zdravstvene usluge v Z enart in je torej potrebno zagotavljati potreben obseg programov tudi tam, pa smo tudi ob obstoječem premajhnem obsegu programov soočeni še s težavo, da imamo tudi za ta obseg programov premalo zdravnikov, da bi jih lahko normalno izvajali in so zdravniki preobremenjeni. Zato je bila tudi sprejeta strategija organizacije javne zdravstvene službe na območju omenjenih občin, v kateri sta med drugim dva najpomembnejša konkretna cilja pridobitev dodatnih programov in seveda zdravnikov. To pa ob upoštevanju splošnih razmer v zdravstvu nikakor ne bo lahka naloga.
Kljub temu dogovoru, da torej koncesionarji izvajajo ambulanto vsaj en dan v Lenartu je ga. Demšarjeva z 1.06. 2007 prenehala izvajati ambulanto splošne medicine v Lenartu in prenesla izvajanje dejavnosti v celoti (5 dni) v ambulanto v Sv. Trojico, kar je seveda povzročilo še dodatne težave v delovanju urgence in splošne medicine v Lenartu. Čeprav je to pomenilo resno kršitev obstoječe odločbe o koncesiji in koncesijske pogodbe Občina Lenart ni ukrepala zoper to. Prav tako, kot je razvidno iz njene vloge, ga. Demšarjeva ni v vlogi omenjala možnosti prenehanja izvajanja koncesije, temveč le to, da želi da se dodeli koncesija za celoten program v ambulanti v Sv. Trojici. Naj poudarim, da se morajo občine o prerazporeditvi programov med seboj dogovoriti in da nobena občina ne more samostojno prenašati programov iz enega območja na drugega. Ker je bil torej kot formalni razlog za odpoved koncesije navedeno dejstvo, da ga. Demšarjeva ni dobila pozitivno rešene vloge za dodelitev celotnega programa koncesije samo za območje občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, sam na sestanku županov zahteval soglasje, da prerazporedimo manjkajoči del programa iz Lenart v Sveto Trojico, čeprav je ob premajhnem številu programov v tem trenutku, to nepravično do ostalih občin. Župani so se po daljši razpravi in razmisleku strinjali in podali soglasje, izključno iz razloga, da to ne bi bil razlog za odhod zdravnice in če b to torej rešilo vsaj eno težavo, ki jo imamo na tem območju.
Z takšnim mandatom sem z velikim optimizmom šel na razgovor do naše zdravnice, saj sem upal, da si bo s tem ko smo formalni razlog za odpoved odpravili, ga. Demšarjeva vendarle premislila in ostala. Na žalost pa mi zdravnica v najinem razgovoru ni pustila veliko upanja. Pojasnila mi je namreč, da so odnosi z občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah odlični in da to ni razlog za njeno odločitev, ki pa je menda dokončna in da torej tudi ugodnejši pogoji za izvajanje dejavnosti ne morejo vplivati na to. Kljub temu sem ji dal vedeti, da smo z njenim delov zelo zadovoljni in da si želimo, da si premisli in vendarle ostane. Jasno sem ji torej dal vedeti, da za nas njena odločitev ni dokončna in da si lahko kadarkoli premisli. Sicer pa moramo njeno odločitev spoštovati, saj mislim da je svoje delo pri Sveti Trojici opravljala ves čas zelo vestno in z ljubeznijo in ji seveda želimo veliko uspeha in zadovoljstva pri njeni nadaljnji poklicni poti, kjer koli že bo.
Kot pravijo: »Upanje umira zadnje!«. Vendar pa si kot župan, ki sem odgovoren za organizacijo javne zdravstvene službe ne morem privoščiti, da bi se zanašal zgolj na upanje, da se bodo razmere uredile same od sebe. Zato seveda ne sedim križem rok in preučujem možnosti za ureditev razmer. Tako ali drugače. Ena od možnosti, ki pa je najmanj verjetna, je da ZD Lenart uspe zaposliti dodatnega zdravnika, ki bi opravljal delo v naši ambulanti, druga bolj verjetna pa je razpis koncesije, ki pa glede na trenutno pomanjkanje zdravnikov tudi sama po sebi še ne zagotavlja kvalitetne rešitve. Kakor koli že, zagotavljam vam, da bom naredil vse, da zagotovim nemoteno in kvalitetno zdravstveno oskrbo za prebivalce naše občine.
Zadnje novice
