Ne pozabite na varnost! Ne dovolite, da bi postali žrtev KD, prometne nesreče… Pomurski policisti pripravili novo preventivno akcijo, tokrat za koronarne (srčne) bolnike Naloga slovenske policije ni samo iskanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, temveč tudi preventivna dejavnost, s katero želijo skupaj z državljani doseči, da bo tovrstnih dejanj čim manj, in da se bodo državljani počutili varno. In s tem namenom se je v Kongresni dvorani Zdravilišča Radenci, odvijala nova akcija s katero so policisti želeli doseči izboljšanje varnost državljanov, v tem primeru predvsem starejših, upokojenih, bolnih in invalidnih oseb. Šlo je za akcijo »Ne pozabite na varnost« in »Ne dovolite, da bi postali žrtev kaznivega dejanja«, ki je pritegnila lepo pozornost predvsem članic in članov Koronarnega društva Radenci, prišli pa so tudi drugi. Osrednja tema pogovora pa je bila povezana z varnostjo v prometu, katero je predavatelj, mag. Srečko Šteiner, magister znanosti, policijski inšpektor SUP PU Murska Sobota, poimenoval: Starejši (starostniki) v prometu – Nevarnost ali izziv. Cestni promet kot možnost mobilnosti se je namreč že v prejšnjem stoletju zelo razmahnil in zajel vsa obdobja našega življenja. Vanj niso vključeni le mladostniki ali ljudje srednjih let, ampak tudi starostniki, ki so zaradi svojih specifičnih lastnosti potrebni posebne obravnave.
„Staranje slovenskega prebivalstva bo zagotovo imelo negativne posledice na področju varnosti cestnega prometa in tem dejstvom se bo morala s svojimi varnostnimi procesi prilagoditi predvsem država, v kolikor želi te posledice omiliti oz. preprečiti. Dejstvo je, da se s starostjo postopoma pričnejo pojavljati spremembe v obnašanju in slabšanje vidnih in slušnih funkcij. To pa so dejavniki, ki so bistveni pri nastanku prometnih nesreč. Starostniki – starejši udeleženci v cestnem prometu, predvsem kategorija nad 64 let so na cesti ranljiva in potencialno nepredvidljiva oseba, na katero je treba paziti. Mnoge raziskave kažejo, da mladi in stari vozniki ne vozijo na enak način. Iz analize statističnih podatkov o vzrokih za prometne nesreče izhaja, da so »mlajši vozniki« udeleženi v prometni nesreči najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti. Lahko rečemo, da so aktivni udeleženci. Nesreče starejših pa se pripetijo »zaradi spregleda«, ne zaradi nekega aktivnega početja, torej so pasivni udeleženci. Vozijo previdneje in počasneje, bolj upoštevajo varnostno razdaljo, preprosto skušajo zmanjšati stres, ki jih že tako ali tako ogroža“, je uvodoma dejal mag. Šteiner.
Po njegovem se promet povečuje iz leta v leto in s tem se povečuje tveganje, da smo lahko udeleženi v prometnih nesrečah. Pomurje je pri tem še posebej izpostavljeno. Stanje prometne varnosti v eni regiji pa vpliva na varnost v celotnem slovenskem prostoru. Starostniki se pojavljajo v cestnem prometu kot pešci in kot vozniki enoslednih in dvoslednih vozil. Tako kljub temu da njihove vozniške sposobnosti pešajo, svojo »funkcijo« udeleženca še vedno uporabljajo. Starejši udeleženci v prometu so najbolj ogrožena skupina, zato potrebujejo posebno obravnavo pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Kljub temu, da starostniki niso glavni povzročitelji prometnih nesreč, pa še število prometnih nesreč v katerih so udeleženi starostniki, povečuje. Ogroženost starostnikov v cestnem prometu ne izhaja iz njihove množične udeležbe v prometu, ampak iz dejstva, da se povečuje število udeležencev v prometnih nesrečah in da s starostjo raste možnost poškodb pri udeležbi v njej. Med kolesarji in pešci število nesreč in poškodb rasteta ne glede na to, ali je bila oseba udeležena v prometni nesreči kot udeleženec ali povzročitelj. Vrsta poškodbe pri voznikih pa začne izraziteje rasti po 60. letu starosti, ko so že prisotne nekatere spremembe v zaznavanju in reagiranju na situacijo v prometu. Vozniki starostniki, ki so povzročitelji prometnih nesreč, so praviloma večkrat poškodovani, manj pa se pojavljajo kot oškodovanci prometnih nesreč.
„Slabša sposobnost upravljanja vozila, nezmožnost zaznavanja hitrih sprememb situacij in počasno odzivanje nanje, so samo nekatere značilnosti marsikaterega starostnika in s tem posledično posredni vzrok za nastanek prometne nesreče. Glavni vzrok je pešanje čutil in gibalnega aparata, svoje pa dodajo še različne bolezni, ki tako ali drugače vplivajo na upravljanje vozila. Upadanje sposobnosti, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu je težko nadzorovati in meriti. Še težje pa je na podlagi nekaterih opazovanj ali grobih meritev podati oceno sposobnosti posameznika za varno udeležbo v cestnem prometu. Ta spoznanja pa so pomembna za vse, ki se ukvarjajo ali srečujejo s prometom, prometno tehniko in prometno infrastrukturo. Pomembno je, da se starejši populaciji nameniti posebna pozornost“, je dejal inšpektor Šteiner, ki je opozoril na zakonodajo glede izdajanja vozniških dovoljenj za starostnike.
Ob koncu leta 2007 je bilo v Sloveniji skupaj 2.025.866 prebivalcev, od tega v starostni skupini od 64 do 84 let kar 300.248 prebivalcev, kar predstavlja 14,82 % vseh prebivalcev. To pomeni, da je skoraj vsaki 7. prebivalec Slovenije star nad 64 let. Po dopolnjeni starosti 70 let se vozniško dovoljenje upravičencu izda z veljavnostjo petih let, toda to se podaljša le na podlagi zdravniškega spričevala, s katerim posameznik dokaže da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila. Vozniki starostniki, ki so povzročitelji prometnih nesreč, so praviloma večkrat poškodovani, manj pa se pojavljajo kot oškodovanci prometnih nesreč. „Reševanja problema varnosti starostnikov v cestnem prometu se bodo poleg policije morale intenzivneje lotiti tudi druge ustanove, ki prihajajo v stik s starostniki in bi lahko pripomogle k večji varnosti. Zavedati se je namreč potrebno, da je starostnike potrebno obravnavati kot potencialne žrtve prometnih nesreč in ne kot potencialne kršitelje cestno prometnih predpisov. In če je eno človeško življenje (izgubljeno v prometni nesreči po nekaterih raziskavah v EU) vredno milijon €, potem so vsi ukrepi, vse dejavnosti in vse aktivnosti vseh, da se zagotovi varnost v cestnem prometu poceni, ne glede na njihovo ceno“, je dejal mag. Šteiner, ki je vsem prisotnim podelil tudi odsevne trakove za vrano pešačenje, ter tudi zloženke »Želimo, da živite varno«, in pri tem obiskovalce opozoril na različne nevarnosti, predvsem pa jih opozorila na varno obnašanje ter da s svojim ravnanjem in obnašanjem preprečijo, da bi postali žrtev premoženjskih in drugih kaznivih dejanj.