Murska Sobota – Ne le zaradi mokrih in spolzkih cestišč, temveč tudi zaradi blatnih in drugače umazanih prometnic, se jeseni in tudi pomladi pogosteje dogajajo prometne nesreče. Pri obdelavi kmetijskih zemljišč in spravilu pridelkov, kajti praktično ni primera, da ne bi s traktorjem, kombajni, traktorskimi prikolicami ali drugimi stroji na cesto nanesli vsaj nekaj blata. Pa ne samo takrat, ko so vsa zemljišča po deževju razmočena ali vsaj blatna, tudi v »suhih dneh« se zemlja oprime pnevmatik in z njih odpade šele po nekaj sto metrski vožnji po cesti. V času spravila pridelkov pa se poleg zemlje na cestišče nanašajo tudi pridelki, denimo koruza. Tako onesnažena cesta pa predstavlja nevarnost za druge udeležence v prometu, posebej, če je nanošena zemlja mokra, blatna, če pade dež oz. rosa. Večinoma udeleženci tudi ne pričakujejo, da se bodo nenadoma znašli na blatni cesti in da se tam lahko vozne razmere v hipu spremenijo.

„Onesnaženo cesto je potrebno nemudoma očistiti. To pa je lažje reči kot pa storiti. Nesprejemljivo je, da je zjutraj cesta še vedno polna zemlje ali blata, nanošenega nanjo prejšnji dan. V teh primerih je nevarnost za nesrečo največja, kajti tudi če ne pade dež, bo cesta mokra od rose in hitro lahko nastane drsalnica. Zakon o cestah določa, da je prepovedano ogrožanja varne uporabe javne ceste, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Zakon med drugim prepoveduje: orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto; na cestišču javne ceste: razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora“, pravi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš. Zato, preden se vključi v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. „Globo od 1.000 evrov (za voznika) in do 4.000 evrov (za pravno osebo ali samostojnega podjetnika) izrečejo policisti, ki v primeru ugotovljenih kršitev dosledno ukrepajo v skladu z veljavno zakonodajo. Zemlja, blato, zrnje…, na cesti so zelo nevarni za udeležence v cestnem prometu. Potrebno pa se je zavedati, da je za nastanek prometne nesreče v prvi vrsti prisoten človek, kot najpomembnejši dejavnik za nastanek prometnih nesreč. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da mora voznik hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim in to tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. Želimo tudi opozoriti, da če delo poteka celi dan, je potrebno cesto očistiti tudi večkrat. Seveda večina kmetov nimam priključka – krožne metle za čiščenje cest, zato si lahko pomagajo s planirnimi deskami na traktorju, z ročnim čiščenjem ceste ipd. Vsekakor bo ta napor cenejši, kot pa če bo cesto na poziv policije ali prometnega inšpektorja očistil vzdrževalec ceste, račun pa izstavil povzročitelju onesnaženja“, razlaga samostojni prometni inšpektor PU Murska Sobota, dr. Srečko Šteiner.

V jesenskih mesecih je to še bolj nevarno zaradi spremenljivih vremenskih razmer. Dodatno težavo predstavlja megla. „V zadnjih dneh obravnavamo več nesreč zaradi naleta, saj megla zmanjšuje vidljivost udeležencev v prometu. Velika večina voznikov ne upošteva zadostne varnostne razdalje. Osnovni napotek za varno vožnjo v teh spremenljivih razmerah je, da vozniki zmanjšajo hitrost, prižgejo meglenke in povečajo varnostno razdaljo“, dodaja Suzana Rauš, ki je razložila, kako pravilno voziti v megli? „Vozniki: zmanjšajte hitrost in jo prilagodite razmeram na cesti. Pri vidljivosti do 50 metrov vozite največ 50 km/h; ohranjajte zadostno varnostno razdaljo; ne uporabljajte dolgih luči. Premočna luč se v megli namreč odbija in lahko povzroči samozaslepitev; prižgite zadnje meglenke. V gosti megli je pomembno, da vidite in ste vidni. Zadnje meglenke služijo za boljšo orientacijo voznikov za vami. Če se vidljivost izboljša, ugasnite zadnje meglenke, da ne bi slepili vozil za vami. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil); v poslabšanih vremenskih razmerah (dež, megla) se zmanjša tudi vaša vidnost. Posebej bodite previdni, če ima vaš avto tako imenovane dnevne luči, ki svetijo samo spredaj. Ob slabši vidljivosti prižgite luči sami; bodite še bolj previdni na območjih vzdrževalnih del. Zaradi megle so oznake in naprave za usmerjanje prometa pogosto težje razpoznavne“.