»ULTREIA«: VEDNO NAPREJ! - »BUEN CAMINO!«: SREČNO POT!

Dragica in Jože Marinič starostnikom spregovorila Jakobovi poti...
Izmed številnih prireditev in dogodkov, ki se vseskozi odvijajo v Domu starejših občanov (Dosor) Radenci, kjer skušajo stanovalcem z različnimi animacijami polepšati življenje, pripada eno častnih mest predstavitvi znamenitega potepanja čez Pirineje. V knjižnici Dosor-ja je namreč bila predstavitev znamenite Jakobove poti, ki sta jo minulo leto prehodila zakonca Jože in Dragica Marinič iz Maribora. Slednja sta z obiskovalci in stanovalci doma delila svojo izjemno in enkratno izkušnjo, ki sta jo poimenovala “Bilo nama je dano: Camino – Jakobova pot”. O odločitvi za pot, doživetjih in izkušnjah je spregovorila Dragica. Jože pa je obiskovalcem pot približal in predstavil skozi čudovite fotografije pokrajin, domačinov, romarjev, krajev, živali, znamenitosti,… Svojo pot sta pričela 20. aprila, ko sta se podala čez Pireneje in jo zaključila po 35 dneh hoje čez španske ravnice in gričevje, po prehojenih 950 kilometrih.
Jakobova pot je evropska romarska pot s tisočletno tradicijo, ki že stoletja buri duhove in odpira vprašanja o notranjem klicu ali sili, ki posameznika vabi in povabi na to kulturno, versko in duhovno pot. Vsako leto jo prehodi več romarjev z vseh koncev sveta in to ne glede na veroizpoved. Slikovita pot je dolga 810 km in se zaključi v katedrali svetega Jakoba, zaščitnika popotnikov in romarjev, v Santiagu de Compostelo. A Dragica in Jože sta, prevzeta nad lepotami poti in prijaznostjo domačinov, pot nadaljevala vse do Atlantika.
Vprašanje prisotnih, zakaj sta se odločila postati romarja, ostaja brez pričakovanega odgovora. Njuno sporočilo je: »Bilo nama je dano«. In dodajata: »Ni pomemben cilj, temveč pot in na njej doživet stik s samim seboj, z drugim, vztrajnost, odločnost, podarjena neskončna ljubezen ter svoboda misli in dejanj ter mir, ki ga doživiš na takšni poti. Hodila sva skupaj, a vsak svojo (življenjsko) pot. Življenje je kot en sam trenutek, ki je najdaljši in najlepši, če ga doživimo skupaj z drugimi. Če mu dovolimo, da se spremeni v simfonijo tišine, prežete s ptičjim petjem in vzhajajočim soncem, potem lahko razumemo božji načrt našega življenja.«
Avtorja potopisnega predavanja sta sicer vabila z »Ultreia«: Vedno naprej! in »Buen camino!«: