V zadnjih desetletjih je Evropska unija sicer naredila velik korak od zaščitnega odnosa do invalida k prizadevanju za to, kako bi invalidom omogočili, da sami vodijo svoje življenje in prevzemajo odgovornost za svoje odločitve. Invalidi upravičeno zahtevajo enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni možnost integriranega izobraževanja, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, športnih in drugih aktivnosti ter do storitev in izdelkov. Sploh pa so invalidi zelo raznolika skupina ljudi. Leta 1993 je Generalna skupščina ZN sprejela standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov. Standardna pravila so povzela novejše poglede in pričakovanja na področju invalidske problematike. V veliki meri temeljijo na zamislih, ki so jih razvili sami invalidi in njihove organizacije, in dajejo večji poudarek človekovim pravicam.
Potrebno je opozoriti, da invalidi nimajo vedno enakih možnosti kot drugi državljani. Četudi so jim z zakonodajo zagotovljene socialne pravice, pa jim ni vedno zagotovljena pravica do enake udeležbe. To še je posebej opazno v cestnem prometu. Kljub temu da je Zakon o varnosti v cestnem prometu kot posebno kategorijo udeležencev v cestnem prometu v ospredje postavil zaščito starejših, otrok in invalidov, je prevečkrat opaziti kršitve, ki so povezane z parkiranjem vozil in dostopom do različnih objektov. „Zakon o varnosti cestnega prometa prepoveduje ustavljanje in parkiranje na parkirnih prostorih za invalide mestih, razen za: oseba, ki ima zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo in osebe z mišičnimi in živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro, težko telesno prizadeta oseba, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb; spremljevalec, ki vozi in spremlja invalidno osebo, ki sama ne more ali ne sme voziti motornega vozila, težko duševno prizadeto osebo, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ali osebo, ki je slepa; ter spremljevalec, ki vozi in spremlja mladoletno osebo, ki je težko telesno ali duševno prizadeta oziroma je zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana pri gibanju«, pravi mag. Srečko Šteiner, prometni inšpektor na SUP PU Murska Sobota, ki dodaja, da v takšnem primeru mora voznik označiti parkirano vozilo z veljavno parkirno karto, katero za invalide na njeno zahtevo izda upravna enota, na območju katere ima stalno prebivališče ali začasno prebivališče oziroma sedež. Za kršitve je sicer predpisana globa v višini 80,00 evrov.
In ker je v Pomurju še vedno daleč preveč kršitev omenjenega predpisa, čeprav je tako in tako premajhno število tovrstnih označenih parkirnih mest, so se v zadevo bolj aktivno vključili tudi policisti Policijske uprave Murska Sobota, ter občinski redarji. Tokrat smo spremljali patruljo PP Gornja Radgona, na čelu s pomočnikom komandirja Bojana Sabotina in vodje patrulje Simona Šipka, ter občinskega redarja Martina Španbauerja, ki so izvedli poostren nadzora s poudarkom na ugotavljanju kršitev-parkiranje vozil na mestih označenih za invalide. In nadzor je žal potrdil, znano dejstvo, da je mnogim voznikom malo mar kje bodo parkirali. Tako je ugotovljeno, da vsaj petina voznikov krši omenjeni predpis. Policisti in redar so nekaterim izrekli opozorila, večini kršiteljev pa so zaradi nepravilnega parkiranja izdali plačilni nalog na kraju kršitve.
Kot pravi Bojan Sabotin tudi tokratna akcija je pokazala, da je še vedno veliko preveč voznikov, ki ne upoštevajo, da so označeni parkirni prostori namenjeni samo invalidom. Zato bodo poostrene akcije nadaljevali in mogoče bodo „udarci po denarnici“ le prepričali nevestne voznike. Z uvedbo redarske službe se stanje sicer nekoliko izboljšuje, a očitno bo potrebno še nekaj izdanih plačilnih nalogov...Vsakodnevno smo namreč lahko priča nevestnemu ravnanju nekaterih voznikov, ki brezobzirno puščajo svoje avtomobile na mestih namenjenih invalidom, ki jim je tako onemogočajo parkiranje. „Zavedamo se, da čez noč navad kršiteljev ne bomo odpravili, poskušali pa bomo ozaveščati, opozarjati in z argumenti dokazovati zakaj naj na invalidskih parkirnih mestih parkirajo le invalidi. S tem invalidu olajšamo pristop do javnih ustanov pa naj gre za občino, zdravstveni dom, lekarno, knjižnico ali do podjetja, ki nudi storitve, ali pa mu z bližnjim parkiranjem omogočimo dostop do kina, gledališča, galerije itd. Invalid je oseba, ki status pridobi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih ali pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Je oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje“, poudarjajo policisti.
VZELI STE MI PARKIRIŠČE-BOSTE TUDI INVALIDNOST?
Tako kot povsod, kjer je premalo ustreznih parkirišč, se tudi predstavniki Medobčinskega društva invalidov (MDI) Gornja Radgona, v katerem je skoraj 800 invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, vključujejo v različne akcije, s katerimi skušajo ozaveščati voznike, da ne parkirajo na mestih namenjenih za invalide. Gre za tako imenovano „Civilizirano parkiranje“ oz. »Parkirali ste na mestu za invalide – zakaj tako«. Po drugi strani pa so opozarjali tudi z gesli „Vzeli ste mi parkirišče – boste tudi invalidnosti“? In v nekaj dneh so sprehodili po večjih središčih štirih omenjenih občin, kjer so predvsem »opozarjali« nevestne voznike motornih vozil, ki so parkirali na parkiriščih namenjenih za invalide, za brisalce so jim zatikali poseben opozorilni letak. Sicer pa je na radgonskem območju zelo malo parkirišč obeleženih za invalide...
Invalidi si želijo pozitivne invalidske državne politike
Vsako leto, 3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Združeni narodi ob tem poudarjajo pomen odstranjevanja ovir za boljše vključevanje invalidov, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije pa si po koncu vladnih reformnih ukrepov želi oblikovanja pozitivne invalidske državne politike. Združeni narodi so 3. december kot mednarodni dan invalidov razglasili leta 1992. Kot je v letošnji poslanici zapisal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, so bile Paraolimpijske igre v Londonu opomnik, da imajo invalidi velik potencial, ki navdihuje. Poudaril je, da je pomembno zagotavljanje enakih možnosti za vse. Geslo letošnjega dneva invalidov je Odpravljanje ovir za ustvarjanje vključujoče in dostopne družbe za vse.
Po besedah predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borisa Šuštaršiča se invalidi zavedajo, da so del družbe in da delijo usodo z ostalim prebivalstvom, zato je jasno, da ukrepi zaradi krize prizadenejo tudi invalide. Pri tem pa je poudaril, da nasprotujejo ukrepom, ki bi bil izrecno usmerjeni proti potrebam ali pravicam invalidov. Šuštaršič je povedal tudi, da večja slovenska mesta glede urejenosti po meri invalidov vidno napredujejo. Pojasnil je, da se sam kot uporabnik invalidskega vozička z mnogo manj težav giba po Ljubljani kot na primer po Bruslju.
Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) tistim slovenskim občinam, ki se odzivajo na potrebe invalidom, podeljuje listine Občina po meri invalidov. Letos bodo listine prejele Mestna občina Ptuj, MO Murska Sobota in MO Nova Gorica. V ZDIS sicer ob mednarodnem dnevu invalidov glede njihovega zaposlovanja opozarjajo, da je stopnja brezposelnosti med invalidi še veliko višja kot pri ostalih delavcih. Njihovi dohodki so v povprečju nižji, njihovi socialni problemi pa bistveno bolj izraženi, so pojasnili.
Število invalidov se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije povečuje, na to vplivata staranje prebivalstva in povečevanje pojava kroničnih bolezni, so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs). Kot ocenjujejo, živi z lažjo ali težjo vrsto invalidnosti približno 15 odstotkov ali več kot milijarda svetovnega prebivalstva. Težjo obliko invalidnosti ima od 2,2 do 3,8 odstotka prebivalcev, kar pomeni, da imajo ohromele vse ude, hudo depresijo ali slepoto. Med invalidi je tudi 90 milijonov otrok, kar predstavlja pet odstotkov, 13 milijonov med njimi je težjih invalidov. V EU za lažjo ali težjo obliko invalidnosti vsak šesti prebivalec, med starejšimi od 75 let pa jih trpi za določeno vrsto invalidnosti več kot tretjina. Približno četrtina svetovnega prebivalstva pa invalidnost občuti tako, da živijo z invalidom v družinski skupnosti ali mu pomagajo pri negi, so še zapisali na Sursu.