V organizaciji Foto kluba Proportivo divina iz Gornje Radgone je v Galeriji radgonskega Kulturnega doma, odprta nadvse zanimiva fotografska razstava, katero je avtorica, mojstrica fotografije Andreja Peklaj, poimenovala: Skrivnostno jezero. Izvrstne fotografije so nastale v različnih delih dneva in obdobjih ob Cerkniškem jezeru, ki je nekakšna svetovna posebnost, saj nikoli dva dni ni enako. Prisotne na otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 2. aprila, sta pozdravili predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Manja Šturm Dolinšek, in članica foto kluba Štefi Praprotnik Borko, za kulturni program pa so poskrbele dijakinje ZGŠ Maestro: Eva Zidar, Aneja Kralj in Nuša Volf.
Preden je nekaj besed o sebi in sami razstavi, predvsem pa Cerkniškem jezeru, je spregovorila tudi sama avtorica Andreja Peklaj, ki je kljub dejstvu, da izvira izpod Šmarne gore, vezana tudi z radgonsko območje, saj od tod izvira njen življenjski partner, je avtorico predstavil in razstavo odprl predsednik domačega foto kluba ter predsednik Fotografske zveze Slovenije, Ivo Borko. Predvsem se je opiral na razmišljanje prof. dr. Bojane Boh, ki o mojstrici fotografije Andreji Peklaj ni varčevala s pohvalami. Kako tudi bi, ko nas vedno znova očara z osupljivo lepoto svojih stvaritev. Lepota njene fotografije je prizemljena in povezana z naravo in pokrajino. Nič izumetničenega ni v njenih fotografijah, nobene želje po ugajanju, senzacionalnosti ali po zavajanju gledalca z učinki, ki jih omogoča digitalna tehnika. Dovršenost Andrejine fotografije je plod globokih izkušenj in umetniške zrelosti, ki jo je kalila v desetletjih učenja, eksperimentiranja, raziskovanja, v izpopolnjevanju tehnike do perfekcije, v dognanosti, ki se porodi le skozi izkušnje.
„Njeni posnetki so avtentični (prezežno analogni) zapisi mojstrsko zabeleženih trenutkov, ko v naravi zazveni sozvočje svetlobe, barv in panoramskih razpoloženj. Zato so tako magični in brezčasno večni. S fotografskim aparatom je čakala nanje ob svitu neštetih juter, v zimskem mrazu ali v poletni sončni pripeki, v vetru, nevihtah in v popolnem mirovanju tišine. Prepoznavala jih je skozi svoje umirjeno, izostreno oko. Z zavzetostjo impresionističnih slikarjev in s prevzetostjo mističnih pesnikov jih je lovila v objektiv in postavljala v dovršene kompozicije. Zdi se, kakor da bi v lepoti in skladnosti narave prepoznavala in nam odkrivala popolnost stvarstva. Kakor da bi spomin na skladje podob že od zibelke naprej nosila v duši in bi nato sledila ustvarjalni nuji, da vse to skozi svoja dela zrcali navzven in pokloni svetu. Ko občudujemo njena dela, nas vabi v svoje svetove, odpelje nas v razpoloženja krajine, ki začno odzvanjati v našem notranjem svetu. Zdrznemo se ob krhkosti in minljivosti trenutkov. Še huje, morda se kar zgrozimo ob spoznanju, da smo v hitrem načinu sodobnega življenja že oglušeli za tiho govorico narave, oslepeli za meglice nad polji in za pršenje svetlobe med drevjem v gozdu, da smo izgubili že toliko notranjega miru, da nam ne uspe več zaznati loma svetlobe v rosni kapljici. Če smo res že zdrsnili iz raja, nas Andrejina fotografija vabi in zapeljuje, da bi se vrnili. Šepeta nam, naj se potopimo v naravo in ponovno vzpostavimo stik s svojo lastno prvobitnostjo. S tem je ustvarjalnost Andreje Peklaj osmišljena v globlje ekološko in duhovno poslanstvo“, smo slišali ob otvoritvi razstave.
Mojstrica fotografije Andreja Peklaj je sicer ena od najvidnejših slovenskih umetnic na področju fotografije. Rodila se je v Vikrčah pod Šmarno goro. Fotografira in razstavlja že 40 lrt, od leta 1974. Pripravila je 74 samostojnih razstav doma in v tujini, na več kot 200 skupinskih razstavah in fotografskih natečajih je prejela preko 115 priznanj in nagrad. V letih od 1978 do 1981 je na natečajih Fotografske zveze Jugoslavije za najboljšo fotografinjo štirikrat osvojila prvo mesto. Občasno je selektorica in žirantka fotografskih razstav, s posebnim veseljem je mentorica mladim fotografom. Njena dela so bila pogosto objavljena v domačih in mednarodnih publikacijah. Svoje vrhunske fotografije je strnila v kar dveh reprezentančnih foto monografijah Cerkniškega jezera, ki sta izšli leta 1994 in 2007. Za prvo ji je UNESCO podelil Znak desetletja na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Slovenci smo postali bogatejši za pravo zakladnico trajnega slikovnega zapisa tega čudodelnega kraškega jezerskega fenomena. Leta 2007 je sledila tudi veličastna razstava fotografij velikega formata v Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani z naslovom Odstiranja.
Za svoje dolgoletno življenjsko delo, ki ga je posvetila ravno lepotam in skrivnostim presihajočega jezera in notranjskega krasa, je pred leti prejela najvišje priznanje Občine Cerknica. Je članica Društva oblikovalcev Slovenije, Kulturno-umetniškega društva dr. Lojz Kraigher Kliničnega centra in Medicinske fakultete in Fotografskega društva Janez Puhar Kranj. Andreja Peklaj je Mojstrica fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije in nosilka naziva AFIAP (artist) pri Mednarodni fotografski zvezi FIAP.