V galeriji Kulturnega in upravnega središča Sveti Juriju ob Ščavnici je potekalo odprtje zanimive likovne razstave članic „Art kluba 7“, ki delujejo pod okriljem Likovnega društva Gornja Radgona. Art klub 7 deluje že dve leti, poleg mentorice Aleksandre Fekonja pa so v njem še: Ivica Vukan, Marina Vuk, Urška Fridau, Andreja Čuk, Simona Grosman, Natalija Ritlop in Larisa Časar. Pridne likovne ustvarjalke se dobivajo v Domu starejših občanov Dosor v Radencih, so pa drugače generacijsko in krajevno zelo raznolike, saj prihajajo iz Apač, Radencev, Murske Sobote, Gornje Radgone itd. Odprtje razstave, ki bo na ogled vsaj do konca marca, je popestrila še mlada domača violinistka Lea Kocbek.
„Smo majhna skupina sedmih ljudi, zbrani z vseh vetrov in vseh generacij. Vsem pa nam je skupno eno - ljubezen in močna želja po ustvarjanju. Pred dvema letoma sem se jim pridružila kot mentorica. Od takrat naprej je vsak sredin večer namenjen temu, da se odpeljem v Radence, natančneje v DOSOR, kjer nam je na razpolago učilnica v 4. nadstropju. Vsako sredo ob petih se dobimo Ivica Vukan, Urška Fridau, Marina Vuk in jaz iz Gornje Radgone, Larisa Časar in njena mama Natalija Ritlop iz Apač, Andreja Čuk iz Murske Sobote ter Simona Grosman iz Radencev. Kaj tam ustvarjamo, lahko vidite na tej razstavi. Razstavljena dela so po večini nastala v preteklem letu, z vso odgovornostjo lahko rečem v preteklem študijskem letu in to brez počitnic. Če bi dala razstavi naslov, bi se ta imenovala »Vmesna postaja«. To pa zato, ker se vsaka od nas počasi in poglobljeno približuje temu, kar želi doseči in potem, ko doseže zastavljeno, se odprejo nova obzorja in tako naprej in vedno bo tako, dokler bomo ustvarjalne“, je ob otvoritvi med drugim povedala mentorica skupine Aleksandra Fekonja.
Večkrat imajo tudi predavanja iz likovne teorije in umetnostne zgodovine, likovno prostorskih zakonitosti, imajo tudi domače naloge in seveda veliko načrtov. Tisto, kar pa jih drži skupaj in jih v skupnem ustvarjanju žene naprej pa je topla, sproščena in prijateljska atmosfera. „Verjetno se v drugačnih okoliščinah sploh ne bi srečevale, saj prihajamo iz zelo različnih okolij, imamo zelo različna življenja in poti. Zelo bomo vesele, če se bo našel kdo, ki rad ustvarja in se nam pridruži. In moja izkušnja, ko se okrog devete zvečer po delavnici posadim v avto in se napotim proti Radgoni - navijem radio in če bi imela posluh in bolj marala svoj glas, bi na glas pela. Nisem ljubiteljica titul pred imeni in tudi naša delavnica nam jih ne bo dala, vendar sem prepričana, da bodo naša dela tista, ki nam bodo prislužila tisto pravo veljavo in mesto. In kar je najpomembnejše - znanje, zaupanje vase ter dela, ki nas bodo vse preživela. Tako je v našem svetu. V drugem pa kar naj do onemoglosti razmišljajo, kaj se splača in kaj ne. Ponosna sem na nas“, je dodala Fekonjeva, pred množico udeležencev odprtja razstave.