BAKLADA IN KRES ZDRUŽILA RADGONČANE

Na znamenito kresovanje na ŠRC Trate je prišlo nad 3.000 veseljakov iz cele regije ter iz sosednje Avstrije, za čigavo zabavo so skrbeli skupina „Toti štirje“, godbeniki, gledališčniki...
Tudi letošnje kresovanje na ŠRC Trate je potrdilo, da je kresovanje v Gornji Radgoni nekaj posebnega. Spet se je namreč, po lepe in prijetnem vremenu na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer 1. maja, zbralo več kot tri tisoč ljudi iz cele regije in tudi iz tujine. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občino, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije ter družbo Saubermacher Slovenija in Komunala Radgona; se je tokrat vse skupaj začelo ob 19. uri, ko je domača skupina Strike a Fire predstavila svoj CD Never Giver up. Uro pozneje, ob 20,00, so se pred prodajalno „Marjanca“ v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklada. Več deset mladih s prižganimi baklami, in v spremstvu Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je potem ob 20,30 uri po Mladinski ulici štartalo proti ŠRC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.
Po prihodu na prireditveni prostor so mladi z baklami kar prižgali kres, prisotne pa sta, pod moderatrostvom direktorice Kultprotura Norme Bale, pozdravila radgonski podžupan Dušan Zagorc ter sekretarka Območne organizacije ZSSS za Pomurje Zdenka Bobovec. Sledil je zanimiv kulturni program; EuroMayDay 2010, Lepo je biti prekeren, kratki film/Ars Altera Pars. Potem pa vse do zgodnjih jutranjih ur, za nekatere celo do jutranje budnice, je potekalo zabavno druženje ob zvokih glasbene skupine „Toti štirje“.
V svojem pozdravnem nagovoru je Dušan Zagorc izrazil zadovoljstvo, da je „občina Gornja Radgona med najbolj razvitimi v državami. Stopnja nezaposlenosti je najnižja v Pomurju, obeta pa se še boljše stanje, tako da nam očitno niti huda gospodarska kriza ne more do živega...“ In med tem ko so bili delavci ob lanskem prazniku dela v strahu zaradi gospodarske krize in posledično zaradi izgube delovnih mest, pa so letos v strahu pred pokojninsko reformo, nižjimi plačami in odpravninami, zvišanjem starosti za upokojitev. Pretiranega optimizma ni, še posebej v Pomurju, kjer je kar 21- odstotna registrirana brezposelnost. Sindikalisti so v minulih letih ob prazniku dela opozarjali na razmere v nekaterih podjetjih; da delavci ne dobivajo regresa, ponekod tudi plač ne, danes govorijo o pokojninski reformi, pa o zakonu o delavnih razmerjih. »Ustava delavstva je zakon o delavnih razmerjih,« pravi sekretarka pri Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Pomurje Zdenka Bobovec in dodaja, da želi vlada zdaj najprej poenostaviti način odpuščanja. »Znižati odpravnine, skrajšati odpovedne roke.« Gre le za prvi korak, pravi Bobovčeva, drugi korak naj bi bil narejen v jeseni, ko naj bi vlada pripravila novo spremembo zakona o delovnih razmerjih. »Ukinili naj bi regres za prehrano in plačan odmor za malico, prav tako naj bi ukinili povračilo potnih stroškov,« pojasnjuje sindikalistka. »Kaj potem delavcem sploh še ostane, razen gole plače, če jo bodo še sploh prejemali,« se sprašuje. Sindikati opozarjajo tudi na pokojninsko reformo in dvig starostne meje na 65 oziroma 63 let za polno pokojnino. »Večje krivice, predvsem delavcem v industriji ni mogoče narediti.« Dvig minimalne plače so sindikati dosegli, tudi v večini pomurskih podjetij zaposleni od 1. maja dobivajo višjo minimalno plačo, nekje pa vendarle koristijo zakon, po katerem je mogoč postopni dvig. »Predvsem v tekstilni industriji, pa živilsko predelovalni, nekaj tudi v gostinstvu.« Med tem kljub krizi vsa gradbena podjetja v Pomurju izplačujejo minimalno plačo.
Sicer Bobovčeva še dodaja, da tudi nov zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju skuša delavcem zmanjšati pravice. »Sindikati bomo uporabili vsa sredstva, da do tega ne bo prišlo,« še poudarja ob prazniku dela Zdenka Bobovec in delavcem sporoča: »Delu čast in oblast.« in nadaljuje: „Leto 2009 bo zapisano v zgodovino, kot leto, ko je več tisoč delavk in delavcev v Pomurju izgubilo delo. Pomurje, ki je vedno bilo na prvem mestu po največji nezaposlenosti in najnižjih plačah v primerjavi z ostalo Slovenijo, je doživelo pravo socialno bombo, pravo socialno katastrofo. Stečaj Pomurke, Mure in še nekaterih drugih podjetij, je Pomurje potisnil čez rob, Pomurje je obstalo na pragu revščine, socialnih stisk in obupa. Glede na to, da je toliko mladih brez služb, se je tej armadi brezposelnih pridružila še armada nezaposlenih pri štiridesetih, petdesetih… Gospodarska kriza, ki smo jo in jo še čutimo, je še dodatno prizadela delavce in delavke. Lanskega leta smo sindikati organizirali demonstracije na Prešernovem trgu v Ljubljani. Nobenih demonstracij še ni bilo brez Pomurcev in tudi teh se je veliko delavcev in delavk iz Pomurja tudi udeležilo. Zahteva po dvigu minimalne plače je uspela. Večina delavk in delavcev jo je že dobila. Seveda prehodno obdobje za dvig minimalne plače se je najbolj odrazilo v tekstilni industriji, kovinski in predvsem pri manjših delodajalcih. Ne glede na veliko krizo, ki je zajela dejavnost gradbeništva, so v Pomurju podjetja kjer imamo organizirani sindikat v tej dejavnosti, z mesecem marcem začela tudi izplačevati minimalno plačo“.
Po mnenju prve pomurske sindikalistke je sedaj najbolj na udaru zmanjševanje pravic, ki so zapisane v delavski ustavi, Zakonu o delovnih razmerjih, to je znižanje odpovednih rokov in odpravnin, enostavno rečeno za cenejše in lažje odpuščanje. Vendar s tem še ni zgodbe konec. Predvidoma v jeseni bi nas naj čakal drugi paket, v katerem nam bodo skušali vzeti odmor med delom, stroške prevoza in prehrane med delom. Sindikati zahtevamo, 40 let za moške in 38 let delovne dobe za ženske. To je bila tudi druga zahteva na demonstracijah v Ljubljani, kjer se je zbralo več kot 30.000 udeležencev. Če je vlada to preslišala, potem bomo sindikati ubrali še radikalnejšo pot, pot, pa če se ji tudi pravi generalna stavka. Tukaj moramo biti enotni, spoštovani delavci in delavke, v nas mora biti tudi uporništvo, saj delati do 65 leta starosti , mladi pa brez zaposlitve in možnosti ustvariti si družine, je prava norost. Socialni dialog, kaj je to? So zadnja pogajanja dokončen propad socialnega dialoga.? Se vlada res ne zaveda, da socialni dialog lahko prinese dobre rezultate. A je barantanje pravi socialni dialog sedanje vlade? Glede na krizo, ki je zajela Slovenijo, bi morali vsi skupaj, vsi socialni partnerji krepiti socialni dialog. Socialni dialog ne pomeni imeti prav in samo imeti prav, vse ostalo je tratenje časa, ampak pomeni socialno partnerstvo, ki se je gradilo veliko let. Zato spoštovana slovenska vlada, streznite se. Sindikati se bomo borili, z vsemi sredstvi, da bo prevladal razum, že pridobljene pravice nam ni nihče podaril, bile so izbojevane“, je med drugim v Gornji Radgoni, povedala Zdenka Bobovec.