V lepih panonskih termah, v Moravskih Toplicah, se je v minulih dneh, poleg drugih gostov in turistov, trlo tudi likovnih umetnikov, ki so ustvarjali na mednarodni likovni koloniji „Primož Trubar - Moravske Toplice 2015“. Kolonija je letos obeležila pomembno obletnico svojega nastanka, 20 let že namreč traja ta likovna manifestacija, ki ji nekako vedno uspeva, da s pomočjo umetniškega vodje, akademskega slikarja Nikolaja Beera, pritegne pomembne (9) slovenske sodobne likovne umetnike, ki že v svojih uveljavljenih likovnih izrazih dodajo še kamenček ali svoj osebni pogled na pomursko pokrajino, na Prekmurje, na to likovno zanimivo krajino, ki je s svojo kulturno dediščino in samo znamenitostjo naravnih lepot, kar nekakšen izziv vsem njim.

Tako mednarodna likovna kolonija nadaljuje s svojo prepoznavnostjo in na ta način pravzaprav tudi realizira tisto idejo, ki jo zasleduje tudi Protestantsko društvo Primož Trubar, da tudi v umetnosti in v ustvarjalnosti dajo oni svoj delež k temu razvoju in napredku ne samo tega ožjega prekmurskega prostora, temveč širšega slovenskega in tudi širšega evropskega. To je bila tudi ideja, za katero se je vedno zavzemal tudi Primož Trubar in je bil glasnik nacionalnega slovenskega izraza kot tudi širšega evropskega. Na letošnji likovni koloniji so se sicer zbrali uveljavljeni slikarji in slikarke različnih starosti, pa tudi različnih likovnih izrazov. Predstavil jih je umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal:

Apolonija Simon - zanjo je značilna njena osebna vizija prekmurske pokrajine, ki je v njenih slikah nekakšna apokaliptična krajina, kjer občutimo neko zapuščenost, osamljenost, kar poudarja s posameznimi drevesi, pomniki izginjanja nekega sveta. Igor Banfi – mlajša generacija prekmurskih likovnih umetnikov, je že uveljavljen s svojim likovnim izrazom. Tudi on se je tokrat lotil svojega razmišljanja o tej pokrajini, rahlo hriboviti pokrajini, na kateri na vrhu naslika posamezno drevo, ki prav tako simbolizira neko osamljenost in nek pečat današnji utrujenosti človeške zavesti. Aleksander Vukan – domačin iz Moravskih Toplic, figuralni slikar, zelo vehementno in prav svobodno slika človeško telo v različnih pozicijah in tudi v različnih likovnih izpovedih. Tone Seifert – velja za slikarja, katerega izraz temelji na barvi, na barvnem poudarku in tudi zanimiva ikonografija je prisotna v njegovih delih, to je ikonografija naslikane buče, ki nekako v vsej svoji monumentalnosti predstavlja to pokrajino in neki center iz katerega izvira rast te buče, ki simbolizira to razpetost krajine kakor tudi človeškega obstoja. Jože Vrščaj je akademski kipar, ki pa se zadnja leta uveljavlja tudi v samem slikarstvu, saj mu je uspelo ustvariti svoj osebni likovni izraz, temelječ na uporabi industrijskih barv, ki jih prav s posebno tehniko poliva po likovni površini. To sámo oblikovanje likovnih podob, ki spominjajo na razne micelije, na ličinke, žuželke, členkarje, nekako daje tej likovni podobi organski značaj.

Rudi Benetik – prihaja iz avstrijske Koroške, je rahločuten slikar, ki posebej v kolažnih tehnikah prenaša in vizualizira svoje občutje kraja, ljudi, dogodkov, spomina, razmišljanja,vse v nekem poetičnem likovnem jeziku, v katerem s posameznimi detajli opominja bodisi na zastrtost deževnega dne, bodisi na sončni dan, bodisi na neko rast, neko rastišče; tudi posamezne veje odražajo njegovo občutje tega panonskega sveta v nekem poetičnem likovnem jeziku. Lucija Stramec je prav tako mlajša generacija sodobnih likovnih umetnikov v Sloveniji. Tudi ona je razvila neko samosvojo likovno podobo in sistem, kako pravzaprav naslikati svetlobo, torej postopek, ki ni tako pogost v likovni umetnosti, ampak slikarka se je zavestno odločila, da s tankimi čopiči naslika samo svetlobo. Pri tem v svojem likovnem svetu ona s svetlobo odstira predmetnost – bodisi da gre za drevesa bodisi da gre za preplet listov ali svetlobo, ujeto na vodni površini, tako da njena podoba odraža, lahko bi rekli, nek fantastičen svet, ki pa se šele odkrije v svetlobi. Dušan Klun je slikar konceptualist, saj s premišljenimi konceptualnimi zasnovami izraža neko vsebino, neko idejo, ki jo spravi na likovno podobo v nekakšnem strukturalnem redu, kjer barva in detajl, simbol in znak ponazarjajo nek dogodek ali neko zgodovinsko obdobje, kot na primer zvezda, in na ta način pač opozarja s svojimi deli na neko dogajanje, na neko zgodovinsko preteklost in druge dogodke. Tomaž Perko,prav tako velja za slikarja, odličnega portretista in detajlista. Tokrat pa je v Moravskih Toplicah iskal svojo inspiracijo v samem kraju , kjer bo poskušal najti tiste likovne motive, ki njegovemu izrazu najbolj ustrezajo.