V prleškem kraju Veržeju, ki slovi po edinstvenem mlinu na reki Muri, natančneje v brezčasnem Babičevem mlinu, je potekalo fotografiranje enkratnih modelov, ki nam pokažejo bogastvo slovenske oblačilne zapuščine. Ob tem je nekaj izvrstnih fotografij nastalo na slamnatem seniku, ki nas, z enkratno etno kolekcijo, poimenovano „Belo“ - bela nostalgija, vrača v stare zgodbe, kakršnih se spominjajo samo najstarejši med nami. Belina oblačil iz ročno tkanih naravnih materialov slovenske zakladnice, je namreč prevzela ugledno prleško oblikovalko, sicer predavateljico na Visoki šoli za dizajn, doc. Sonjo Šterman (rojena v Ilovcih – Miklavž pri Ormožu), ki je ustvarila kolekcijo oblačil, katera v nas vzbujajo nostalgijo. S pomočjo Etnografskega muzeja v Ljubljani je raziskala zakladnico bogate slovenske zapuščine in poustvarila tiste detajle, ki danes v novi kolekciji zaživijo kot sodobna oblačila.
Belina kreacij in uporabljeni materiali simbolizirajo „bele noše“, kot so panonski tip ljudskih noš poimenovali v Beli krajini, pa tudi v Prekmurju in vzhodnem delu Štajerske. Uporaba ročno tkanega platna iz naravnih in nebarvanih materialov velja danes za vrednoto; domala do sredine 19. stoletja pa je ta material predstavljal vsakodnevno in tudi praznično izbiro večinskega prebivalstva v Sloveniji. Ročno tkani bombaž in lan nudita velik ustvarjalni prostor. Izkoriščen je dobesedno v vsej svoji širini; izkoriščen je vsak »živ« rob, ki so ga na starih ročnih statvah stkale spretne roke. Modeli so nastali z uporabo kombinacije ročno in strojno izdelanih šivov. Zunanji robovi so ročno izdelani, poudarjeni z različnimi šivi, ki so včasih krasili robove oblačil. Bogastvo vezenja naših prababic je uporabljeno kot detajl na posameznih delih oblačil, ki v sodobnem vzorcu združujejo staro in novo, preteklost in prihodnost.
Za gubanje so značilne položene in prešite gube ter urejeno nabrano in s spodnje strani utrjeno gubanje, ki ga je v preteklosti bilo mogoče videti na "rokavcih"pri platnenih srajcah iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Na novih kreacijah detajli rokavcev zaživijo kot robovi oblek in izrezov, ki tvorijo elegantno strukturirano površino. Krašenje s klekljano čipko, značilno predvsem za Idrijo, je pomemben del slovenske tradicije. V izročilu je klekljana čipka uporabljena kot del ambientalne in oblačilne kulture, vedno pogosteje pa čipka doživlja razcvet tudi na oblačilih. Na kreacijah Sonje Šterman se pojavlja kot nakit ali kot obroba oblačil in tvori nežen prehod med oblačili in kožo. Okrasni prešivi in vezenje so razvidni na mnogih tekstilnih izdelkih naših prababic. V obliki staroslovanskega šiva zaživijo tudi na sodobnih kreacijah. Tvorijo dinamično površino in bogato strukturo, ki hkrati predstavlja popolnoma sodobne površine oblačil z dodano vrednostjo. Križna vezenina, nekoč značilna kot del prta, danes zaživi na bluzici in pasu, ki z več funkcionalnim načinom nošenja vedno znova predstavlja individualno rešitev. Igrive resice kot zaključni robovi so nekoč predstavljali dolžine moških hlač v Beli krajini in Pomurju. Tokrat v izdelavi posebnega šiva, zaključujejo dolžine kril in oblek in tako v oblačila vnašajo sproščenost in razgibanost. Vezanje s trakovi je bilo pogosto uporabljeno že nekoč. Predstavlja nežen detajl, ki ga je v svojih kreacijah izkoristila tudi oblikovalka...
Kot rečeno, fotografiranje modelov je potekalo v osrčju Prlekije, v Veržeju. Prvi del fotografij je nastal v brezčasnem Babičevem mlinu, lastnice Karmen Babič, ki nadaljuje tradicijo svojega očeta Mirča Babiča, ta pa zapuščino svojih prednikov,… Tam se čas ustavi in zaprašene papirnate vreče, skrinje za moko, žita in sita nudijo sodobnim oblačilnim podobam varno zatočišče preteklosti in čudovito okolje za modno fotografijo. Na slamnatem seniku, ki nas vrača v stare zgodbe, je nastalo še nekaj fotografij modelov. Fotografije so nastale ob skrivnostnem ritmu mlinskih koles, ob prleških pogačah, ob iskrivem prleškem narečju. Oblikovalka modelov in stilistka doc. Sonja Šterman je tako na »domačih tleh« nostalgično nizala nove kombinacije. Ob manekenkah Klari Kobe in Sari Malačič, sta ji pri delu pomagala še fotograf: Vanjo Grobljar ter make up in asistent stilista: Iva Katalenič.