Brut Carniollus in Klementina Golija na Call Response
Na razstavi v Pavlovi hiši v avstrijski Potrni tudi slovenska umetnika.
V razstavnem prostoru „Pavelhaus“ (Pavlova hiša) v avstrijskem Laafeldu (Potrna) so ob izteku letošnjega novembra odprli skupinsko razstavo z naslovom Call Response. Na razstavi, ki bo na ogled vse do 27. februarja 2015 (za ogled priporočajo predhodno rezervacijo op.p.), se svojimi deli predstavljajo, slovenska umetnika Brut Carniollus in Klementina Golija ter avstrijska umetnika Klaus Gmoser in Walter Koestenbauer. Na dobro obiskani otvoritveni slovesnosti, katero je vodila Melita Ažman, je za glasbeno spremljavo poskrbel Franz Schmuck (tolkala, petje, didžeridu variacije), za lokalne kulinarične in tekoče specialitete pa je Elisabeth Messner, občinska kmetovalka občine Laafeld.
Call Response je glasbeni pojem, ki označuje izmenično delovanje dveh ali več glasbenikov, drugega za drugim. Štajerska umetnika Koestenbauer in Gmoser sta ta pojem prevzela za njun razstavni koncept. K sodelovanju sta povabila slovenska umetnika Golijo in Carniollusa in se v svojem delovnem slogu odzvala na njuna dela. Gmoserjev Response se navezuje na slike Golijeve in je oblikovan iz reduciranih, na grafiko osredotočenih delov. Koestenbauer pa prav tako kot Carniollus posega po fotografskem materialu. V primerjavi s slovenskim kolegom se ne poslužuje photoshop tehnike, temveč originalne diaprojekcije obdeluje neposredno in ročno, so sporočili iz razstavišča.
Slovenski vizualni umetnik Carniollus se je rodil leta 1959 na Jesenicah, danes živi v Radovljici. Ukvarja se predvsem z digitalnim kolažem, izhajajočim iz fotografije, ki se največkrat izvede kot velikoformatni digitalni UV tisk. Tudi Golija prihaja z Gorenjske, saj se je rodila leta 1966 na Jesenicah, živi pa v Kranju. Leta 1990 je diplomirala slikarstvo na Accademiji di Belle Arti di Brera v Milanu, študij grafike pri prof. Logarju (1993) in prof. Gnamušu (1995) in magisterij na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Pripravila je številne razstave, prejela priznanja in nagrade v domovini in tujini. Njena dela največkrat uprizarjajo abstrahirane pokrajine v mešani in kolažni tehniki z uporabo različnih papirjev in močno grafičnih akcentuiranj. Pozitivno elementarno vzdušje obrodi svetle, atmosferske slikovne prostore. Izpopolnjevala se je v ZDA, v Bostonu in New Yorku ter v Parizu. Gmoser se je rodil leta 1959 v Gradcu, kjer živi tudi danes. Svoje umetniško delo opredeljuje kot iskanje in raziskovanje izraznih možnosti, ki venomer presegajo lastne predstave in meje. V svojih največkrat brezpredmetnih ilustracijah, slikah in mešanih tehnikah daje neopisljivemu vidno obliko. Koestenbauer, rojen leta 1956 v Weizu, živi v Gradcu. Poleg slikarstva njegovo ustvarjanje označujejo zelo raznolike ravni delovanja.
Tudi Melita Ažman je bila rojena na Gorenjskem in sicer v Kranju. Ko je v Ljubljani zaključila Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer industrijsko oblikovanje, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala umetnostno zgodovino. Naslov njene diplomske naloge se glasi »Antični Pulj«. Od leta 2014 je zaposlena v Kulturnem društvu Kranj. Čezmejni glasbenik Franz Schmuck živi v Gradcu. Kot glasbenik in konstruktor glasbil je aktiven tudi v številnih jazz in folkformacijah, kot npr. Broadlahn. Njegova strast je svetovna glasba. Elisabeth Messner, dolgoletna kmetovalka občine Laafeld, je skupaj s kmetovalkami tostran in onkraj meje pripravila prigrizek z lokalnimi in sezonskimi specialitetami.