Izmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, organizirajo ob praznovanju največjega in najstarejšega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnem dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači“ skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, ob tem različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja, pa dogodki v občini Sveti Jurij potekajo praktično skozi vse praznične dni. Kar 18 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači“ obiskuje praktično vse vasi v občini, kamor jih povabijo. In potem ko opravijo svoje poslanstvo, svoj obred streljanja, se preselijo na drugo lokacijo.
Mi smo bili zraven, ko so Jurijevški nabijači „nabijali“ pri svojemu vodji, Gregorju Becu v kraju Grabšinci, in to prav v času, ko so se ob vaški kapelici zbrali praktično vsi krajani, prišle pa so tudi desetine občanov iz sosednjih vasi. H kapelici so prinesli blagoslovu velikonočne jedi, kar je tokrat opravil generalni vikar murskosoboške škofije, mnsg. Franc Režonja. In dokler je slednji blagoslavljal jedi in obdaroval otroke, so nabijači v neposredni bližini streljali ter tako „razbijali stene“. Po bogati malici pri Becovih se je vesela druščina preselila še na dom svojega župana Antona Slana v Bolehnečicih. Prav župan Slana, ki tudi sam obvlada delo z ročnim možnarjem, jih je povabil na svoj dom, kjer je potem bilo sila veselo in zabavo, saj nikjer kamor pridejo njihovi nabijači, poleg pokanja, ne manjka dobre kapljice, kulinaričnih dobrot in veselja...
Ročni možnar je strelno orožje, ki se s sprednje strani polni s smodnikom. Če se smodnik nato zapre s papirjem, pride samo do poka, kar je med prazniki tudi osnovni namen možnarja. Toda v vseh primerih, ko se pred smodnik vstavi kakršen koli trd predmet, lahko postane zelo nevarno strelno orožje. In zato je pri streljanju potrebna velika previdnost, poleg možne nevarnosti pa pokanju nasprotujejo ljubitelji živali, katere se pokanja bojijo. Kakorkoli že, Jurijevški nabijači se vključuje v izvedbo raznih prireditev lokalnega in tudi širšega nivoja. S streli iz možnarja popestrijo različne slovesnosti, zanimiv videz dajejo enotne uniforme in skladnost delovanja. Od 18 članov Jurijevških nabijačev sta samo dva izven občine Sveti Jurij ob Ščavnici, in sicer sta to: Marko Munda (Juršinci) in Mirko Košti (Ljutomer), zraven pa so: Gregor Bec, ml., Franc Kukovec, Stanko Kurbus, Damjan Kurbus, Marjan Slavič, Rado Klobasa, Peter Rožman, Robert Rožman, Branko Lukačič, Janez Čuček, Boris Kurbus, Ivan Košar, Ignac Košar, Ignac Kukovec in Gregor Bec, ki je tudi vodja skupine.
„Naše poslanstvo je predvsem ohranjanje velikonočnega starega običaja, ko streljamo z ročnimi možnarji. Društvo šteje 18 članov, ki običajno streljamo ob žegnanju – blagoslovu jedi ob kapelicah in cerkvah. V enajstih letih našega obstoja k sreči nismo imeli nobene nesreče in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Če koliko toliko delaš z glavo se nesreča ne zgodi, če pa pride vem alkohol ali objesnost je vse možno. Sploh pa imamo dobre ročne možnarje in v veliki večini tudi urejene orožne liste, saj smo večinoma lovci, tako da je tudi za znanje rokovanja z orožjem zagotovljeno“, nam je razložil vodja društva Gregor Bec, ki dodaja, da vsako leto po koncu svojega obiskovanja kapelic in cerkva, pridejo še k domačemu županu na zaključno „slovesno salvo“. Dokončni pa je velikonočni jutranji pok za Jezusovo vstajenje....