Letošnja radgonska kolonija Likovnega društva Radgona minila v tehniki kolaža in asemblaže; Izdelke bodo razstavili novembra letos v Mariboru, kjer bo potekala razstava kolažev natečaja, ki ga organizira JSKD Minuli konec tedna, v soboto in nedeljo, je v Gornji Radgoni potekala tradicionalna likovna kolonija Likovnega društva (LD) Gornja Radgona. Letošnja kolonija, ki je pritegnila 15 ustvarjalcev, in ki je potekala v prostorih radgonskih likovnikov na Partizanski ulici 7 in okolici, je nosila naslov „Reciklaža razkošja“, kar pomeni, da je največ izdelkov nastalo na podlagi platna, lepenke, akrilnih barv in lepila. Ker so udeleženci kolonije ustvarjali v likovni tehniki kolaža in asemblaže, so si udeleženci nekatere materiale, v skladu s svojimi idejami, prinesli tudi sami. Kot nam je povedala predsednica LD Gornja Radgona Eva Žula, v okviru letošnje kolonije nameravajo sodelovati tudi na razpisu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, na temo kolaž. Tako bodo dela nastala na koloniji, v mesecu novembru letos, razstavili tudi v Mariboru, kjer bo selektor izbral nekaj najboljših za razstavo na državnem nivoju.
Sicer pa je tema letošnje kolonije bila povezana z ekološko problematiko, ki postaja iz dneva v dan vse bolj očitna. Stranski produkt današnje potrošniško naravnane družbe je kopičenje odpadkov, ter s tem uničenje ekosistema, ki je ključnega pomena za naše bivanje. Neravnovesje, ki ga sproža posameznikova samozadostnost ter težnja po kopičenju materialnih dobrin, je kritični moment katerega posledice se čutijo tako v globalnem segrevanju zemlje kakor tudi v problematiki medsebojnih odnosov. „V likovnih tehnikah kolaža in asemblaže lahko ustrezno in provokativno interpretiramo pogled na ekološko problematiko v družbi. Z zbiranjem odpadkov in likovno artikulacijo slednjih, so udeleženci kolonije tvorili aktualni pejsaž, tihožitje oz. portret recikliranja. Preko umetniških del Kurta Schwittersa, Henria Matissa, Roberta Rauschenberga in nekaterih postmodernističnih avtorjev, so udeleženci kolonije, to so predvsem naši člani, spoznali konceptualno zasnovo tehnik kolaža in asemblaže ter njihov umetnostno zgodovinski vpliv in pomen. Z angažirano prakso likovne kolonije želimo ozasvestiti tako aktualne umetniške tokove, kot tudi sodobno brezbrižnost urbanega okolja. Tako je naš namen s tem projektom povezati umetniško prakso in okoljevarstvena prizadevanja v vzajemni dogodek, ki presega lokalno in deluje globalno“, pravi Eva Žula, ki dodaja, da razpisana tema kolonije ni omejevala ne vsebine ne sloga ustvarjanja. Ustvarjalci se se namreč lahko odločili za katerokoli temo (krajino, portret, žanrski prizor, tihožitje, povsem nepredmetno rešitev...), za kakršen koli slogovni izraz, za ploskovni ali prostorski način oblikovanja. Sodelovali pa so lahko z enim ali največ tremi med seboj vsebinsko ali oblikovno povezanimi deli.