Koledarski zaključek letošnje pomladi in in začetek poletja, bo za prekmursko judovsko skupnost ostalo kot zapisano prav posebno obdobje. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je namreč potekala predstavitev knjige novinarja, publicista in pisatelja Bojana Zadravca iz Beltincev: Za mizo s prekmurskimi Židi – kuharica po svetopisemskih pravilih. Gre za prvo židovsko kuharico v slovenščini sploh, njeno predstavitev pa je vodil mag. Franc Kuzmič. Avtor Zadravec je knjigo ob 70 letnici deportacije prekmurskih Judov v Auschwitz posvetil vsem Judom, ki so kdajkoli živeli na Slovenskem, posebej tistim, ki so za vedno ostali po taboriščih.
Na predstavitvi zanimive knjige se je zbralo veliko ljudi, tako nejudov kot Judov, ki so prišli iz vse Slovenije in tujine. Prišli so tudi tisti, ki so preživeli Auschwitz in pohvalili Zadravčevo delo, ki je nastajalo več let na podlagi ustnih pričevanj in starih kuharskih zapisov prekmurskih judovskih gospodinj. Knjiga je zbirka kuharskih receptov, po katerih so prekmurski Judje pred drugo svetovno vojno pripravljali hrano, in nekateri izhajajo že iz Jezusovih časov, morda tudi iz Mojzesovih.
Avtor piše tudi o prehrani današnjega Izraela in predstavlja tamkajšnje recepte. V knjigi pa ne gre zgolj za recepte, ki so še kako zanimivi in vredni poskusa, ampak tudi za sama besedila v knjigi, ki nam židovsko kulinarično kulturo prikažejo v zanimivi podobi. Tako je opisan koledar in judovski prazniki, ki imajo velik vpliv na prehrano. Knjiga pa je tudi bogato fotografsko opremljena. Za nastanek takšnega produkta je avtor prepotoval velik del sveta, da je zbral recepte pri tistih Judih, ki so se izselili iz Prekmurja in njihovih potomcih.
Prof. dr. Janez Bogataj, ki je napisal uvod h knjigi, je povedal: »Jedi Judov in njihove prehranske navade so morda od vseh drugih velikih veroizpovedi najbolj dosledno povezane s sporočili in razumevanji Stare zaveze, še posebej s sporočili v Mojzesovih knjigah, ki so usmerjale kuharska prizadevanja in ustvarjalnost judovskih gospodinj. Temeljna pravila sporoča zlasti peta Mojzesova knjiga.« Avtor v delu navaja tudi tiste Jude, ki so se spreobrnili v krščansko vero in so kaj zapisali o hrani. Tako na ovitku knjige zasledimo ime sv. Edith Stein in njeno misel o vsakdanjem kruhu.
Sicer pa, po predstavitvi knjige s kulturnim programom, igrali in peli so tudi svetopisemske pesmi, je sledilo druženje na pogostitvi z judovskimi dobrotami po receptih iz same knjige. Mnogi starejši so se spominjali časov, ko je bila Izraelitska skupnost pred vojno številčno močna in so se srečevali v sinagogah. Knjiga je pomembno delo slovenske in starozavezne kulturne dediščine, zato pa bo izšla prevedena tudi v angleščini in hebrejščini. Prevedel jo bo kar avtor Bojan Zadravec sam, saj je med drugim prevajalec za hebrejski jezik.