V prostorih knjižnice, ki deluje v okviru Javnega zavoda Knjižnica Gornja Radgona, je 12. junija, potekalo srečanje s pisateljico Suzano Tratnik. O tem nam je vodja knjižnice Katica Rater, ki je vodila pogovor s pisateljico, med drugim povedala: »Študijski krožek »Beremo z Manco Košir« deluje v okviru našega zavoda že od leta 2001. V tem času smo prebrali veliko del slovenskih pisateljev in se z njimi srečevali na zaključnih prireditvah. V sezoni 2013/2014 smo brali dela pisateljev Draga Jančarja in Suzane Tratnik, krožek pa smo poimenovali »Zgodbene osi v delih Draga Jančarja in razbijanje stereotipov v prozi Suzane Tratnik«. V četrtek, 12.6.2014, smo na zaključno prireditev povabili pisateljico Suzano Tratnik in v prijetnem pogovoru dobili odgovore na vsa vprašanja, ki so se pojavila ob branju.
Pisateljica je rojena v Murski Soboti, po končani srednji šoli pa je odšla študirat v Ljubljano, končala študij sociologije in kasneje zaključila še magistrski študij antropologije spolov. Živi v Ljubljani in dela kot pisateljica, prevajalka in publicistka.
Njen knjižni prvenec »Pod ničlo« je izšel leta 1997. To je zbirka kratkih zgodb, nekakšno literarno iskanje celovitosti in polnosti z združevanjem dveh različnih, nasprotnih polov – kritičnega in lezbično aktivističnega.
Napisala je tudi dva romana, »Ime mi je Damjan« in »Tretji svet«. V obeh se dotakne teme drugačnosti, iskanja identitete in prostora pod soncem.
Kratke zgodbe so izšle še v zbirkah »Na svojem dvorišču«, »Vzporednice«, »Česar nisem nikoli razumela na vlaku« in »Rezervat«. Za zbirko kratkih zgodb »Vzporednice« je pisateljica leta 2007 prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo. Pripovedna perspektiva je praviloma prvoosebna, junakinje Suzane Tratnik pa so večinoma ženske, ki so povsem osvobojene in pogosto aktivno zavračajo moškega ob sebi. Kljub temu pa se rade neodvisno vključujejo v moško družbo.
Pisateljica nam je ob koncu napisala nekaj lepih besed, ki jih bomo dali v okvir in obesili v knjižnici.«
Katica Rauter je svoje razmišljanje ob tem srečanju s pisateljico zaključila z mislijo Emilie Poulsson. »Knjige so ključ do zaklada modrosti; knjige so vrata v deželo užitkov, knjige so steze, ki vodijo navzgor; knjige so naše prijateljice. Pridite, berimo!«