V Veržeju je potekalo 25. tradicionalno srečanje krvodajalcev Slovenije, kjer se je zbralo 900 krvodajalcev iz vse Slovenije. Srečanje je namenjeno obeležitvi 4. junija, Dneva slovenskih krvodajalcev, ter 14. junija, Svetovnega dne krvodajalstva.Na prireditvi je bil slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, ki je poudaril pomen prostovoljstva, humanosti in solidarnosti, ter se zahvalil vsem rodovom krvodajalcev, ki nesebično darujejo kri, in izrazil željo, da se v naši družbi ohranijo tradicionalne vrednote solidarnosti.
Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije, dr. Danijel Starman, se je ob tej priložnosti še posebej zahvalil vsem krvodajalkam in krvodajalcem, prostovoljcem RKS, sodelavcem, strokovnjakom, organizatorjem in delodajalcem, ki rdečemu križu s svojim predanim delom, posluhom, razumevanjem in podporo omogočajo uspešno izvajanje krvodajalstva. Zahvala gre tudi Krajevni organizaciji RK Veržej, ki vsako leto vzorno pripravi srečanje, namenjeno ne le prijetnemu druženju, temveč tudi izmenjavi znanj in izkušenj. „Hvala vsem, ki dnevno rešujete življenja, vračate zdravje in nam pomagate nadaljevati plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva!“ je med drugim dejal dr. Starman.
Slišati je tudi bilo, da so na RKS, v letu 2013 zabeležili 87 090 uspešnih darovanj krvi in ob tem organizirali 395 predavanj na temo prostovoljnega darovanja krvi. Na področju krvodajalstva je sodelovalo 2 459 prostovoljcev, ki so opravili 42 331 prostovoljnih ur. Ob tem so pridobili kar 10 622 novih mladih krvodajalcev, v Zagorju ob Savi, kjer so obeležili 60. letnico krvodajalstva, je RKS prejel medaljo za zasluge za področje krvodajalstva. Na prireditvi v Veržeju so spomnili tudi na mobilno aplikacijo Daruj kri. Gre za spletno stran http://www.daruj-kri.si, kjer je mogoče videti stanje zalog krvi in spremljati obvestila o prihodnjih krvodajalskih akcijah po Sloveniji in na stalnih odvzemnih mestih. Vse to pa omogoča tudi mobilna aplikacija, ki je brezplačna in dosegljiva v trgovini Google play.
Rdeči križ Slovenije je sicer 17. maja letos, v Gradacu v Beli Krajini obeležil 70. obletnico ustanovnega zbora RKS. 18. junija 1944 je bil namreč prav v Gradacu, s sklicem ustanovnega zbora ponovno vzpostavljen RKS. Ta je pod vodstvom tisto dopoldne izvoljenega predsednika dr. Draga Marušiča in pod okriljem Rdečega križa takratne Jugoslavije začel razvijati številne dejavnosti za zbiranje in razdeljevanje materialne pomoči beguncem, preganjanim, internirancem ter poizvedbo za pogrešanimi in oskrbo otrok vojnih sirot, saj je bilo v povojnem času ljudstvo še toliko bolj ranljivo in hvaležno pomoči prostovoljcev. Rdeči križ tudi danes spremlja življenje ljudi in aktivno reagira na pojave stiske in nemoči, še posebej otrok in starejših. Zagotavlja spoštovanje človeka in nagovarja ljudi, da delijo del svojega blagostanja s tistimi, ki pomoč najbolj potrebujejo. Prostovoljke in prostovoljci RK so prisotni povsod, kjer je potrebna taka ali drugačna pomoč. Od zbiranja in nudenja pomoči v hrani, obleki, denarju, do skrbi za starejše občane, organiziranja letovanj za najmlajše, predvsem za tiste, ki morja sicer nikoli ne bi videli.
Posebej pomemben je RK v zadnjih letih, ko se je gospodarska kriza dotaknila mnogih v naši bližini. S pomočjo zvestih članov ter vseslovenske mreže predanih prostovoljk in prostovoljcev spodbuja in gradi čut za solidarnost, ko lajša stiske in trpljenja naših soljudi in skuša prispevati k zaščiti njihovega dostojanstva. Za prebivalce naše dežele so poleg omenjene socialne dejavnosti pomembni tudi: krvodajalstvo, prva pomoč ter pomoč prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah. Kot poudarja mag. Livija Rojc Štremfelj iz RKS, je največja humanitarna organizacija pri nas danes organiziran kot enotno društvo, ki deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 887 krajevnih organizacijah. V Rdečem križu v Sloveniji deluje 14.688 prostovoljcev, ki na letni ravni opravijo kar 578.300 prostovoljskih ur.
Ideja o Rdečem križu je sicer zrasla na bojišču leta 1859, ko se je švicarski poslovnež Henry Dunant znašel v bližini prizorišča bitke v Solferinu, kjer se je pod vodstvom Napoleona III. in Franca Jožefa bojevalo 270.000 francoskih in avstrijskih vojakov. Živel je za blaginjo drugih, za korist človeštva, čemur je podrejal vse svoje osebno življenje in imetje. S svojo širokosrčnostjo in nesebičnostjo je pridobil za delo vsakega, s katerim se je srečal, saj se je zavzemal za pomoč vsem ranjenim vojakom na bojišču. Rdeči križ kot humanitarna organizacija deluje od leta 1863, Slovenci pa smo se, takrat še v okviru avstrijskega cesarstva, ustanoviteljem Rdečega križa pridružili leta 1866. Tako bomo leta 2016 praznovali častitljivo 150. obletnico delovanja RK na Slovenskem...