Žalostno je, da vedno več mladih ljudi, kljub izobrazbi in želji po delu, zaslužku in ustvarjanju družine, ne dobi zaposlitve, in običajno životari med pisanjem prošenj. Ne pomaga jim ne pridnost, ne volja po delu, in zato niti ne preseneča, da jih je vedno več skeptičnih nad svojo prihodnostjo. So pa veseli tisti redki, ki jim se uspe zaposliti ali na kakšen drugačen način priti do zaslužka. Med slednjimi je tudi mlada, 20 letna Nina Jančar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, ki ji je uspelo koristno unovčiti svoj hobi oziroma konjička, ki jo spremlja že od majhnih nog, natančneje že iz vrtca. Sama namreč uživa ob risanju – slikanju, predvsem portretov, živali, narave, tihožitij. Res je, še vedno ni kakšnega velikega zaslužka, a kljub temu Nina, ki je mimogrede tudi članica Likovnega društva Gornja Radgona, svojo prihodnost vidi v likovnem ustvarjanju. V to je upravičeno prepričana, saj njene umetnine že krasijo mnoge bivalne in delovne prostore ne v domačem Pomurju, ter na Štajerskem, temveč tudi širše po Sloveniji ter tudi v tujini.
Čeprav izvira iz Črešnjevcev, kjer živita njena starša Marija in Mirko (sestra Janja si je že ustvarila lastno družino op.p.), pri katerih domuje tudi sama in kjer ima tudi svoj „rezervni“ atelje, Nina večino časa preživi v Mariboru. Skupaj s fantom Nejcem iz prleških Borejcev, ki študira v Mariboru, tam stanuje in ustvarja že tretjo leto. „Risanje je moj najljubši hobi odkar pomnim. Uživam ob ustvarjanju, saj lahko prepustim domišljiji na papirju prosto pot. Že v vrtcu sem kazala večje zanimanje za risanje, prav tako v osnovni šoli. Starša rada pripovedujeta, da sem večkrat pozitivno presenetila učitelje s svojimi risbami. Nastajale so ena risba za drugo. Ko sem bila na počitnicah, sem s seboj vedno imela zvezek, barvice in flomastre. V osnovni šoli pa je bil moj najljubši predmet likovno snovanje, kjer je učila tudi moja najljubša učiteljica Danijela Šedivy, ki mi je pomagala pripraviti tudi prvo manjšo razstavo mojih risbic, katere so nekaj dni visele za vitrino na šolskih stenah“, razlaga Nina.
Že takrat je razmišljala, kako postati risarka. In po osnovni šoli, se je vpisala v Srednjo šolo za oblikovanje Maribor - smer oblikovalec uporabnih predmetov oz. bolje poznan naziv industrijski oblikovalec. „Tam sem imela čas za odkrivanje same sebe in tega kar me najbolj veseli. Doma so nastajale raznorazne risbe, tudi modne ilustracije, največ truda pa sem začela vlagati v risanje portretov. Prav tako so risbe nastajale pri urah risanja. Zelo mi je pomagal predmet likovna teorija, ki sem si ga izbrala v 4. letniku kot 5. predmet na maturi, saj sem se tam naučila največ teorije, ki mi večkrat pride prav a vedno bom ponavljala, da veliko naredi vaja! Po srednji šoli sem se odločila za svojo pot, in sem se še bolj intenzivno usmerila v risanje in slikanje. Najraje poprimem za svinčnik, rada pa tudi slikam z akrilnimi barvami, še vedno pa se spoznavam z drugimi tehnikami. Največ rišem po naročilu strank, a tudi za razstave in trg“, pravi zgovorna Nina, ki je ponosna, da na njenih listih papirja nastajajo največ portreti ljudi, ki so njena posebna strast in se vedno znova rada vrača k risanju obrazov.
Slednji so največkrat narisani po naročilu, tukaj pa so tudi fantazijske, domišljijske in iluzionistične risbe, ter živali, domačije in modne kreacije, ki jih ustvarja zase in za svojo dušo ter ostale dekorativne slike, ki pa so ponavadi naslikane na platno. Večinoma slika s fotografij, ki ji naročniki običajno pošljejo po elektronski pošti, riše pa tudi po modelu v živo, kjer pa potrebuje nekoliko več časa. Raje riše v ateljeju, kot v naravi odkoder prinaša predvsem ideje.
V letu 2012 je Nina imela svojo prvo samostojno razstavo, in sicer v Qcentru na Ptuju. Letos pa se ji obeta več skupinskih in tudi družinskih razstav, ena večja tudi v Radencih (aprila), še pred tem pa v Europarku Maribor, njene risbe pa bodo ljubitelji umetnin lahko videli tudi v Ljubljani. Na youtube pa si lahko ogledamo tudi video posnetke kako nastajajo posamezne risbe in portreti. „Rada se pridružim kakšnim dobrodelnim razstavam ali pa sodelujem s svojimi risbami na dobrodelnih dražbah. Ker rada poprimem tudi za fotoaparat za hitro beleženje trenutkov v naravi, so mi moje fotografije večkrat inspiracija za nastale slike. V prihodnosti si zelo želim pridobiti še veliko znanja in uspeti. Čeprav se tole sliši že zelo obrabljeno, si tudi jaz želim, da bi si lahko z umetnostjo celo življenje služila denar, in da bi tole bil moj glavni vir zaslužka“, poudarja Nina, ki je lani sodelovala v akciji „Slovenski svet ustvarjalnosti“, kjer so naslikali znane slovenske osebnosti, katere so potem povabili na razstavo v Maribor (Betnava), kjer so jih lahko spoznali. Sama je naslikala znane osebnosti: Dejana Zavca, Filipa Flisarja in Majo Keuc.
Sama si je ustvarila tudi spletno stran http://ninajancar.blogspot.com/ kjer lahko vidimo prav vse slike, ki jih je uspela ustvariti v treh letih in več. Tam je več 100 portretov in še več ostalih slik. Na spletni strani sproti posodablja albume slik, obvestila na dogodke, kot so razstave in ostalo. Prav tako je tam možno zasledili cenik za portrete (posebnost pri naročanju slik je, da cena ni odvisna od števila oseb na sliki) in dekorativne slike ter ostale informacije za naročilo izdelka. „Zelo sem hvaležna podpori iz strani oboževalcev mojih slik, prijateljev, sestre in staršev, predvsem pa svojemu fantu Nejcu, ki me vedno podpira ter slikarju Rajku Ferku za vse uporabne nasvete in vzpodbude. Rajko mi je zelo velika motivacija“, nam je še povedala Nina, ki je doslej večinoma ustvarjala v akrilnih barvah, od letos pa začne tudi v oljnih barvah, ki so bistveno dražje.