NASLOVA NA KOZJANSKO IN DOLENJSKO
Za naj slovensko mlado kmetico leta 2013 so izborili Damjano Žogan iz Grobelnega, za naj mladega gospodarja pa Janeza Lekšeta iz Škocjana...
Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni je minuli konec tedna potekala slovesna izbira naj slovenske mlade kmetice in gospodarja za leto 2013. Prireditev, ki sta jo organizirala Kmečki glas in Društvo podeželskih žena Gornja Radgona, čigava članica je bila dosedanja naj mlada kmetica Slovenije Milena Benko, skupaj s soorganizatorji Občino Gornja Radgona in Kmetijsko zadrugo Radgona, je pritegnila veliko število obiskovalcev. Še posebej glasni pa so bili navijači, ki so iz vseh koncev Slovenije z raznoraznimi transparenti in navijaškimi pripomočki prišli navijat za svoje favorite in favoritinje. Seveda je zraven bilo tudi veliko gostov, vsi skupaj, tako gostje, obiskovalci kot tekmovalke in tekmovalci, so si že pred uradnim začetkom tekmovanja, ogledali znamenitosti Gornje Radgone, bili pa so tudi v Spodnji Ščavnici, kjer je v dopoldanskem času potekal 31. praznik žetve, kjer so žanjice in kosci prikazali kako se je nekoč želo in kosilo
„Tovrstna izbira je res izjemno pomembna za Slovenijo, za podeželje in za mlade kmete in kmetice, ki so prihodnost podeželja. Predvsem je pomembno, da veliko število mladih pride skupaj in se poveseli, izmenjuje izkušnje. To prinese neko novo energijo, sploh pa zdaj, ko mladi ne čutijo perspektive. Vedno trdim, da je kmetijstvo in pridelava hrane perspektiva za podeželje in tudi za mlade. Ker je danes zaposlitev za mlade vedno težja, sem prepričan, da se lahko na podeželju in na kmetijah, če imajo dovolj znanja in podpore določenih strokovnih organizacij, preživi“, je dejal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je bil med gosti prireditve v Gornji Radgoni.
Da je za kmečke običaje na podeželju potrebno skrbeti, saj bo v nasprotnem primeru marsikdo s podeželja odšel, se strinja tudi Branko Ficko, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, ki dodaja, da kako ne bi bilo prav, da bi se s kmetijstvom ukvarjale samo starejše generacije, ampak, da bi tudi mladi skrbeli za zemljo, produkt in za hrano. Nad samim dogodkom je kljub napornim pripravam in velikim stroškom bila zadovoljna tudi predsednica Društva podeželskih žena Gornja Radgona Jožica Jančar. Dejala je: „Pokazatelj naše dobre organizacije je velika prisotnost ljudi. Kljub težavam, ki so nas pestile, smo med seboj dobro sodelovali, veliko pa sta nam pomagali tudi Občina Gornja Radgona in Kmetijska zadruga Radgona“. Za popestritev in sprostitev med tekmovanjem so sicer poskrbeli: dekleta iz društva podeželskih žena Gornja Radgona, mlada flavtistka Tanja Benko, tamburaška skupina KUD Peter Dajnko iz Črešnjevcev... Poskrbljeno je bilo tudi za bogat srečelov, bogato gostinsko in kulinarično ponudbo. Za prijetno glasbo je poskrbel ansambel Vzpon in znani pevec Domen Kumer, vstop za vas obiskovalce pa je bil brezplačen.
Sicer pa, na razpis za mlado kmetico leta je svoje kandidatke prijavilo enajst društev podeželskih žena in deklet, za mladega gospodarja pa je tekmovalo šest kandidatov. Na samem tekmovanju, kjer so kandidati morali pokazati veliko znanja in spretnosti, in ki je potekalo v glasnem spodbujanju in navijanju, sta največ teoretičnega in spretnostnega znanja pokazala Damjana Žogan s Kozanskega in Janez Lekše iz Škocjana na Dolenjskem, ki sta pometla s konkurenco in prevzela naslova do prihodnjega poletja. Mladi gospodar leta je po zmagi bilo navdušen: „Občutki so prijetni, res sem zelo vesel zmage. Je pa res zelo pomembno teoretično znanje, da dosežeš prednost“, mlada kmetica pa je bila nad zmago tako presenečena in navdušena, da je ostala kar brez besed. Za zmagovalcema sta se na drugo in tretje mesto uvrstili: Petra Potočnik (Hotavlje) in Marta Ročnik (Zavodnje), oz. Štefan Cigüt (Noršinci) in Mitja Gantar (Poljanska dolina).
Kdo sta nova zmagovalca?
Damjana Žogan (Bodrišna vas), članica Društvo kmetic Ajda iz Grobelnega, je odraščala v Vojniku in je, kot pravi sama, mestna punca, ki pred poroko ni imela kaj dosti opravka s kmetijstvom. Žoganova kmetija je velika 18 hektarjev, od tega jih dvanajst obdelujejo, šest hektarjev imajo gozda. Z zemljo v najemu obdelujejo 22 hektarjev. Glavna panoga na kmetiji je živinoreja. Imajo 45 glav goved, manjši vinograd in osem prašičev, ki jih spitajo zase. Molznih je 18 krav, preostalo so telice in pitanci. Imajo manjši vinograd s tisoč trsi različnih belih sort in modre frankinje. V vasi so edina družina, ki se preživlja le s kmetijstvom. Z možem Matejem se trudita v okviru finančnih zmožnosti posodabljati tako gospodarske objekte kot kmetijsko mehanizacijo. Damjana, mati štirih otrok, ki je bila zaposlena kot trgovka, je po rojstvu sina ostala na kmetiji, kjer živijo s taščo Marto. Je aktivna članica gasilskega društva, kjer opravlja naloge tajnice, in Društva kmetic Ajda, ki ga je pred dvema letoma zastopala na državnih ženskih kmečkih igrah in se skupaj s še dvema društvenima kolegicama uvrstila v finale. Njen konjiček je aranžiranje in urejanje rož, ki so nasajene povsod okrog domačije. Ljubiteljsko igra odbojko, rada prebere tudi kakšno knjigo z ljubezensko tematiko, z možem pa ob različnih priložnosti rada zaplešeta.
Janez Lekše (Hudenje, Škocjan na Dolenjskem), za domače in prijatelje Janko, je o prijavi na izbor mladega gospodarja leta razmišljal že lani, prijavo pa poslal letos. Na Dolenjskem v vasi Hudenje kmetuje že tretja generacija v družini, Janezu pa bodo kmetijo, ko bo čas za to, starši tudi predali. Glavna panoga je reja govejih pitancev. V hlevu imajo 25 glav goved, na pašniku se paseta dve kobili z žrebetoma slovenske hladnokrvne pasme. Staleža živine za zdaj ne nameravajo povečevati, čeprav imajo površin za pridelavo krme dovolj še za nekaj glav živine. Kmetija obsega 12 hektarjev travnikov in pašnikov, dva hektarja je gozda. Dela si na kmetiji porazdelijo, vsi se lotijo vsega. Oba Janezova starša sta zaposlena, Janez pa si je delovno mesto ustvaril kar sam na domu – poučuje igranje na harmoniko v svoji zasebni glasbeni šoli. Čeprav je diplomiral na ekonomski fakulteti, ga je prevzela harmonika, ki ga spremlja že od malih nog. Za njim je več kot dve desetletji nastopanja in tekmovanj doma in v tujini. Bera priznanj in nagrad je bogata – več kot sto prvih mest, najžlahtnejši je naziv absolutnega evropskega prvaka leta 2003 in dvakratni naziv absolutnega zmagovalca Zlate harmonike Ljubečne, kjer je dvakrat dobil nagrado občinstva, kot edini harmonikar je osvojil še plaketo Avgusta Stanka. Janez je aktiven član društev v domačem kraju – podeželske mladine, govedorejcev, konjerejcev in gasilcev. Je tudi novopečeni očka – Jernejo in Janeza je pred slabima dvema mesecema razveselil sin Jani.