Prilet in pristanek stratosferskega balona nad Ženavljami na Goričkem pred 77 leti, torej davnega leta 1934 je povzročil pravo senzacijo. In zato ne preseneča, da veliko navdušenja povzroča tudi ogled dokumentarnega filma o dogodku in literarni obravnavi romana Nebo nad Ženavljami. V knjižnici Dosor-ja (Dom starejših občanov Radenci) so namreč na povabilo članic literarne sekcije, gostili posatelja in pesnika Milana Vincetiča, avtorja roman Nebo nad Ženavljami, saj je to bila ena izmed knjig, ki so jih članice in člani določili za skupno bralno čtivo skupine, zaljubljene v knjige. Izzval je tolikšno navdušenje, da se je skupina v poletnih mesecih odpravila po poteh literarnih junakov kar do obeležja dogodka v Ženavlje. Tam se je tudi rodila ideja o literarnem večeru s pesnikom in pisateljem Milanom Vincetičem.
Večer, ki ga je, odlična kot vedno, vodila upokojena pisateljica in pedagoginja Bea Baboš Logar, se je začel z ogledom dokumentarnega filma Nebo nad Ženavljami ali Dan, ko nam je Evropa padla na glavo, ki ga je RTV Slovenija posnela 1993 leta. 8. avgust 1934 sta se znanstvenika prof. dr. Max Cosyns in njegov asistent Nere Van der Elst z balonom dvignila na višino 17.000m, da bi opravila meritve raznih kozmičnih žarkov in njihovega odklona v zemeljskem magnetnem polju. Zajel ju je močen veter in ju nosil proti vzhodu. Po prečkanju ciklona sta srečno pristala v vasi Ženavlje na Goričkem. S pomočjo domačinov sta se lahko znanstvenika vrnila v Belgijo. Kar nekaj udeležencev večera je film dopolnilo s svojimi spomini na ta enkratni dogodek in dokumentarec bi se brez večje zadrege lahko nadaljeval z na novo posnetimi pričevanji. Debata o konkretnih imenih, lokacijah in detajlih je navdušila tudi literata.
V nadaljevanju se je resnični dogodek prepletal z iskanjem skupnega z literarnim dogajanjem in junaki romana Nebo nad Ženavljami. Sledilo je skoraj zaznavno razočaranje, da zasanjana Tilda in še nekateri junaki romana nimajo nič skupnega z resničnim dogajanjem, ampak so plod pisateljevega »vtkanja« dogodka v pripoved. Z zaključkom, da ljudje potrebujemo sanje, ne glede na leta, in da smo brez njih dolgočasne lupine, so se strinjali prav vsi udeleženci...