Na gradu Negova, ki postaja stičišče turizma in kulture na radgonskem območju in širše po Slovenskih goricah, je potekala predstavitev knjige »Tretja možnost«, avtorjev Janje Vidmar in Borisa Grivića. Pisateljica Janja Vidmar in pravnik Boris Grivić sta namreč pred nedavnim v soavtorstvu izdala knjigo Tretja možnost. Avtoričin prvi roman za odrasle je nadgradnja njenega prvega mladinskega romana Princeska z napako, ki govori o bosanski begunki Fatimi v Sloveniji. Med pogovorom z avtorjema, s katerima se je pogovarjala vodja Radgonske knjižnice Katarina Rauter, spoznamo napet roman z intimno zgodbo dveh posameznikov in mednarodnimi razsežnostmi, ki daleč presegajo slovenske okvire.
Roman se bere tekoče in opisuje dogodke nam dobro znane polpreteklosti, ko je na območju bivše Jugoslavije divjala vojna in se je v Srebrenici menda zgodil genocid. Dogajanje je postavljeno v devetdeseta leta, v Köln, Aachen, Maastricht in Srebrenico. Knjiga temelji na raziskovalni nalogi iz študijskih časov soavtorja Grivića, tako je pravno utemeljena in realistična tudi rešitev, ki jo roman, preko instituta kazenske ovadbe, ponuja. 0 knjigi sledimo zgodbi 16-letne begunke iz Srebrenice Fatime in 42-letnega uspešnega nemškega odvetnika Wernerja Muellerja, skozi zgodbo se odstirajo grozote genocida v Srebrenici in tudi številna druga razkritja dvoličnosti humanitarnih organizacij ter odnosa Nemčije do beguncev. Roman Tretja možnost je samostoječe in poglobljeno delo, ki nas prepriča tako na ravni medčloveških odnosov in časovne umestitve kot tudi v vseh tehničnih formalnopravnih postopkih.
Razvpit, razvraten nemški odvetnik, strokovnjak kazenskega prava pri štiridesetih, prepojen z alkoholom in kokainom ter obdan z priložnostnimi ljubicami, ob samomoru najboljšega prijatelja, nekdanjega pripadnika Modrih čelad v Srebrenici, sprva ne občuti ničesar. Toda po naključju v istem času šestnajstletna begunka iz Srebrenice v bližini Kölna edina preživi prometno nesrečo. Odvetniku dodelijo skrbništvo nad mladoletnico in po začetnem konfliktnem odnosu med njima se skozi dekličine reminiscence razkrivajo okoliščine, ki so v letih 92-95 privedli do usodnega srebreniškega genocida. Hkrati odvetnik skozi prijateljevo poslovilno pismo in dnevniške zapiske razbira vzroke taistega pokola in v njem počasi zori misel na maščevanje. Odnos z varovanko ga privede do pretresljivega spoznanja, da mu šestnajstletna begunka pomeni edino bližino, ki jo je zmožen vzpostaviti.
Na drugi strani deklica prepozna, da je varuh zanjo tvegal več kot kdor koli in da pomeni varnost, ki je ni še nikoli občutila. Po oddaji nemške televizije, v kateri mladoletnica nehote razkrije finančne malverzacije s humanitarnimi sredstvi in odnos Nemčije do beguncev, v odvetniku dozori tvegana odločitev: z dekletovo pomočjo kazensko ovadi generala in poveljnika nizozemskega bataljona v Srebrenici zaradi opustitve pomoči ter zapustitve slabotnih oseb. Knjiga bralca vrtoglavo popelje v svet umazanih gospodarskih in političnih intrig vse do presenetljivega konca...