V SVETEM JURIJU SKRBIJO ZA KULTURNO DEDIŠČINO
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici bo financirala prevoz zapuščine - pohištvo svojega znamenitega rojaka Antona Korošca iz Beograda v Biserjane...
Gotovo območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici sodi med tiste slovenske predele, ki so v svoji zgodovini dali veliko domoljubov in uglednih ljudi, svojega obdobja. Med njimi prednjačijo duhovniki, teologi, politiki, narodni buditelji, pesniki, pisatelji, akademiki: Davorin Trstenjak, Jakob Kreft, Franc Ilešič, dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek, Edvard Vaupotič, dr. Vekoslav Grmič, Ivan Vuk Starogorski, Bratko Kreft, Viktor Vrbnjak in mnogi drugi, ki so pomembno vplivali na slovensko in jugoslovansko zgodovino. In na vse njih ter še nekatere znane osebnosti z območja današnje občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na katere so mnogi prebivalci Prlekije in zlasti občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ponosni. Vsi omenjeni in še mnogi drugi so s svojim delovanjem ustvarjali zgodovino svoje domovine in rojstnega kraja, in zato se jim današnji Jurijevčani z zaščito njihovega imena, skušajo oddolžiti in ohraniti njihove dosežke, ter hkrati kulturno dediščino tukajšnjega območja.
Tako v Kulturnem društvu za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici skrbijo za ohranjanje bogatih zgodovinskih dejstev, predvsem pa spomina na rojake, ki so odigrali pomembno vlogo, tudi v politiki v 19. in 20. stoletju. Med njimi velja izpostaviti slovenskega politika in teologa Antona Korošca (12. maj 1872, Biserjane pri Svetem Juriju ob Ščavnici, Slovenija - 14. december 1940, Beograd, Srbija), o katerem je beseda tekla tudi na nedavni seji občinskega sveta občine Svetem Juriju ob Ščavnici. Na predlog omenjenega društva so namreč člani občinskega sveta sprejeli sklep, da bodo v občinskem proračunu zagotovili denar za prevoz dela Koroščeve zapuščine iz srbske prestolnice, obenem pa so se z družino Ketiš, ki je zdaj lastnica Koroščeve rojstne hiše v Biserjanah, že začeli pogovarjati o ureditvi spominske sobe v tej hiši. Bila bi to posebna spominska soba za politično avtoriteto 20. stoletja.
Anton Korošec je namreč pustil neizbrisen pečat v takratni politiki. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika takrat najmočnejše slovenske politične stranke Slovenske ljudske stranke, na čelu katere je ostal do smrti. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela njegova bogata politična kariera v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. V Beogradu je zasedal najvišja politična mesta, med drugim je bil leta 1928 natanko 157 dni tudi predsednik takratne vlade. Dokaz veličine in pomena Antona Korošca kot politika in človeka je bil tudi njegov pogreb v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več 10.000 ljudi, kar 40.000 ljudi pa je naredilo "špalir" od stolne cerkve do Navja, kjer je pokopan.
V Biserjanah, na njegovi rojstni hiši, je bila leta 1990 odkrita spominska plošča, v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici se po Korošcu imenuje ulica. Leta 2006 je bil na trgu Videm pred cerkvijo postavljen doprsni kip, hkrati so pripravili tudi dvodnevni znanstveni simpozij. Na predlog tamkajšnjega kulturnega društva in občinskega svetnika in direktorja Pokrajinskega arhiva Maribora Ivana Frasa, sedaj torej želijo urediti še omenjeno spominsko sobo. „Zaradi spomina na našega največjega rojaka in promocije turizma je zelo pomembna ureditev te spominske sobe“, je dejal Fras, ki je dobil tudi podporo občinskega vodstva, ostalih svetnikov in tudi javnosti. Kljub vsemu je župan Svetega Jurija ob Ščavnici Anton Slana nekoliko previden in pravi, da je „najprej treba urediti vsa pravna vprašanja, zato bo občinska uprava že pripravlja pravne podlage za sklenitev pogodbe med družino Ketiš, občino in društvom“.
Občini Sveti Jurij ob Ščavnici pa se je zdaj ponudila tudi izvrstna priložnost, da postane skupaj z društvom lastnica oziroma skrbnica dela Koroščeve zapuščine. Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa kralja, ki spadajo pod okrilje mariborske province, so nastanjene v beograjskem okrožju Zemun, kjer imajo svoje prostore. Tam so tudi miza in stoli iz orehovega lesa ter kavč in fotelj, ki so zapuščina Antona Korošca. Ker obstaja možnost, da bodo sedež šolskih sester, ki jih je v Zemunu vedno manj, ukinili, so pripravljene Koroščevo zapuščino brezplačno odstopiti občini Sveti Jurij ob Ščavnici. „Zdaj je pravi trenutek, da zadevo na primeren način izpeljemo“, je dejal Fras ter dodal, da je pomoč pri ureditvi transporta zapuščine iz Srbije v Slovenijo že ponudil slovenski veleposlanik v Beogradu mag. Franc But. Tako je občina Sveti Jurij ob Ščavnici v letošnjem proračunu zagotovila 2000 evrov za stroške prevoza pohištva v Slovenijo, ki ga bodo, če se bodo dokončno dogovorili o ureditvi njegove spominske sobe, postavili vanjo. Ker pa bodo, kot pravi župan Slana, pohištvo pripeljali že kmalu, ga bodo začasno namestili kje drugje.
Tudi v preteklosti so se občani občine Sveti Jurij ob Ščavnici velikokrat spomnili svojih rojakov, ki so s svojim delom pomembno vplivali na razvoj slovenskega naroda in slovenske kulture. „Na trgu Videm pri Svetem Juriju ob Ščavnici stojijo doprsni kipi, posvečeni Edvardu Kocbeku, dr. Antonu Korošcu in dr. Vekoslavu Grmiču. Na rojstnih hišah so bile odkrite spominske plošče, posvečene dr. Korošcu v Biserjanah, Viktorju Vrbnjaku v Seliščih, dr. Franu Ilešiču v Brezju, Davorinu Trstenjaku v Kraljevcih, Edvardu Vaupotiču pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ob rušitvi rojstnih hiš Ivana Vuka Starogorskega na Ženiku in družine Kreft v Biserjanah sta bili spominski plošči odstranjeni. Po Kocbeku, dr. Bratku Kreftu in Korošcu so poimenovane ulice v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici," je predsednik omenjenega društva Franc Čuš izpostavil njihova prizadevanja, da se ohranja spomin na pomembne rojake. Čuš je skupaj s številnimi somišljeniki občinskemu vodstvu podal predlog, da se v Koroščevi rojstni hiši v Biserjanah uredi spominska soba.
„Na žalost ugotavljamo, da zob časa ni prizanesel ne spominu na znane rojake ne njihovim domačijam. Z ureditvijo spominske sobe, posvečene dr. Antonu Korošcu, bomo ohranili spomin na najpomembnejšo politično avtoriteto prve polovice 20. stoletja, hkrati pa bomo prispevali k ohranitvi kulturne dediščine naše občine“, je dodal Čuš, ki je kljub vsemu optimist.