V deželi pionirja slovenskega filma, uglednega odvetnika Karola Grossmanna (rojen, 27. oktobra 1864, v bližnjih Drakovcih - umrl, 3. avgusta 1929 v Ljutomer), v dvorani Antona Kocbeka, v Svetem Juriju ob Ščavnici, je v petek, 18.10. zvečer potekal izjemen filmski dogodek. Potem ko so z limuzino in po rdeči preprogi na prizorišče prišli ustvarjalci, je namreč na sporedu bila razprodana premiera amaterske grozljivke domačega filmskega ustvarjalca Boštjana Zorka, ki je med gledalci v nabito polni dvorani, vzbudila malo strahu in izzvala veliko smeha ter navdušenja. Kot je pred prikazom filma povedal režiser Zorko, je Masaker 2 - Graba brez povratka, nadaljevanje prvega dela istoimenskega filma, ki je nastal že pred štirimi leti.
Drugi del, 105 minutno grozljivko s pridihom humorja, je ekipa 30 prostovoljnih igralcev-protagonistov in še enkrat toliko statistov posnela v približno dveh mesecih, nastale stroške pa si je zasedba pokrila z lokalnimi sponzorji, ki so jih poiskali po končanem snemanju. Boštjan je požel uspeh že s prvim delom, lokalna skupnost, ki je napolnila dvorano, pa je pozdravila tudi njegovo nadaljevanje. Ob tem Zorko napoveduje že tretji del Masakra, saj je jasno, da publika ima rada tovrstne zgodbe. Amaterska grozljivka »z malo groze ter malo smeha in malo akcije«, poimenovana Masaker 2 - Graba brez povratka, je plod sodelovanja Filmske sekcije Z-Team in Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Film s krvavim imenom in krvavo vsebino, ki spominja na grozljivke iz 80-ih in 90-ih let, govori o skupini mladih, ki želijo na samem praznovati prijateljev rojstni dan. A, kot vedno, se tudi tokrat nekaj zalomi...
Tako se miren dan prijateljev se spremeni v nočno moro. Zabave željni mladi prijatelji imajo na razpolago tri različne lokacije za praznovanje rojstnega dne, a jim ni nobena po godu, tako da izberejo četrto možnost, ki se izkaže za najslabšo. »Znajdejo se v na videz mirni grabi, ki pa to nikakor ni. V njej namreč živi zamaskiran morilec s svojo družino. Tako se miren in lep dan prijateljev kaj kmalu spremeni v nočno moro in boj za preživetje,« zgodbo grozljivke povzame Boštjan Zorko, sicer ljubiteljski režiser, ki svoje delo za kamero vidi kot enega izmed mnogih konjičkov. Graba brez povratka, kot rečeno ni Zorkojev prvenec. Zgodba morilca iz »grabe« se je začela že s filmom Masaker iz leta 2009, ki je bil zastavljen kot grozljivka, a je naletel na očitke, da je, bolj kot grozljiv, komičen. In drugi del Masakra se nadaljuje prav tam kjer se je končal prvi del.
»Te domače amaterske filme je težko narediti, da ne bi bilo malo smeha med gledalci filma. Tako da smo v nadaljevanje namerno dali tudi kakšen komičen del. Tako da je nastala grozljivka z malo smeha in malo akcije,« pojasnjuje Zorko in dodaja, da 105 minutni film zaradi nasilnih in krvavih prizorov ni primeren za mlade mlajše od 15 let. V grozljivem nadaljevanju, ki so ga začeli snemati v začetku julija letos, se je Zorku pridružilo trideset igralcev in še enkrat toliko statistov. Osrednje like v zgodbi so tako zaigrali: Sonja Karlo, Matjaž Hasl, Mojca Korošec, Mateja Kolar, Darko Kolar, Luka Lesjak, Miha Klobasa, Melanija Šinkovec, Boris Košnik in Lidija Zorko, medtem ko je Marjan Zorko prevzel vlogo morilca...“Snemali smo večinoma na istih lokacijah kot prvi del, torej v domačem kraju Kutinci in okolici, drugače pa tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici, Okoslavcih, ter osrednji del filma na Goričkem, v vasi Selo. Film je nadaljevanje prvega dela iz leta 2009. Torej, če se je prvi del dogajal eno soboto, se ta nadaljuje isto soboto zvečer in potem celo nedeljo vse do ponedeljka zjutraj“, pravi Zorko.
Povedal nam je tudi, da je bilo planirano, da bi film mogoče že snemali tisto leto takoj po prvem delu (2010), vendar niso prišli skup. „Upam, da za naslednji film ne bomo porabili štiri leta. Kot rečeno snemati smo začeli nekje v sredini meseca julija in smo snemali večinoma čez vikende, ko so igralci imeli čas. Vse skupaj je trajalo okrog 15 snemalnih dni. Zadnje prizore pa smo snemali proti koncu septembra. Sem pa takrat ko ni bilo snemanj že malo sproti montiral film, tako da ni vse ostalo za konec. Tako je film bil zmontiran tri dni pred samo premiero. V tem filmu je dosti več sodelujočih kot v prvem. Film pa je tudi dosti daljši od prvega. Prvi je trajal 65 minut, drugi pa traja 104 minute“, pove Zorko, ki je še posebej ponosen na najmlajšo igralko Stašo Rozman Zorko, ki je med snemanjem filma bila stara leto in pol...