V veliki dvorani Kulturnega doma Apače, je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Gornja Radgona, pripravila letošnjo območno revijo pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž. Na srečanju, ki so ga poimenovali »Dere sen jaz mali bija« se je predstavilo šest skupin iz občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, katere je v navzočnosti lepega števila obiskovalcev, ocenjevala mag. Urša Šivic iz Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani. In nekatere izmed omenjenih skupin, ki so navdušile prisotno publiko, se bodo znašle na medobmočnem in državnem srečanju ljudskih pevcev in godcev. Na samem srečanju, katero je povezovala Mateja Maguša, prisotne pa je pozdravil apaški župan, dr. Darko Anželj, ki je skupaj s članom predsedstva OI JSKD Gornja Radgona, Alojzom Semlerjem, udeležencem podeljeval priznanja in rože, so tako ponovno zaživele pesmi in viže, v katerih lahko vsak poslušalec spoznava življenje in čustvovanje slovenskega človeka nekoč in danes. Ravno v duhovnem ljudskem izročilu se namreč najizraziteje kažejo posebnosti v kulturi in načinu življenja ljudi.
In v to je prisotno publiko v apaški dvorani prepričalo okoli 100 pevk in pevcev iz šestih skupin, ki so zapeli 18 enkratnih domačih viž: KD Ljudskih pevk Apače (vodja: Vili Jaušovec): Prav lepo je res na deželi; Prišla bo spet pomlad; V Šmihelu eno kajžico »mam; Ljudske pevke KD ŽePZ Gornja Radgona (vodja: Vlado Maguša): Micka v püngradu rož«ce sadi; V jesenski noči, Kaj prašaš me zdaj; Tamburaška skupina KD Peter Dajnko, Črešnjevci (vodja: Alojz Wolf); V jesenskem jutru, Ko svetlo sonce gre za goro spat, Oj dekle kaj tajiš; Ljudske pevke Društva upokojencev Negova – Spodnji Ivanjci (vodja: Vlado Maguša): Popotnik, Florjanco, Eno rož«co ljubim; KUD Ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici (vodja: Marija Simonič): Preluba moja mati, Baronova čuba; Mimi, Mici, Micika; KUD Bubla Radenci – Ljudski pevci „Večernica“ (vodja: Sonja Horvat): Lani sem se jaz oženil, Pod rožnato planino, Mož in žena.
V svojem pozdravnem nagovoru je apaški župan, dr. Darko Anželj, predvsem izpostavil pomen ohranjanja kulturno - zgodovinske dediščine, kamor sodi tudi lepa slovenska pesem in viža. Opozoril je tudi, da je v današnjem času, ko smo vsi preobremenjeni z delom tako v službi kot tudi doma, pomembno da si vzamemo čas tudi zase in se udeležimo kakšnega kulturnega dogodka. In teh v občini Apače v zadnjem času ne manjka. Zato tam kulturi ter naravni in kulturni dediščin namenjajo veliko pozornost. „Naravna in kulturna nepremična dediščina v Sloveniji je bogata, raznolika in lahko rečemo, na gosto posejana. Mnogo te dediščine je ohranjene v celoti ali v taki meri, da njene kulturne vrednosti niso preveč prizadete. Mnogo pa je je propadlo že v prejšnjih obdobjih ali v bližnji preteklosti. Marsikateri del te dediščine propada zdaj ali je zanemarjen ali pa je v nevarnosti, da bo propadel zaradi nedejavnosti nas, ki to opazujemo, ali zaradi dejavnosti, ki so dediščini v škodo. To so velikokrat dejavnosti, ki so vzpodbujene s hitrim ekonomskim in gospodarskim razvojem, ki v svoji dejavnosti vidi le dobiček in zaslužek, ni pa mu mar ne za okolje, ne za zaposlene, kaj šele za naravno in kulturno dediščino. Pojmovanje naravne in kulturne dediščine se v naši družbi širi in zajema nove kategorije. To velja tako za strokovna spoznanja kot za razumevanje občanov. V celoti se zavest o dediščini krepi, kar je dobro. Uveljavlja se vloga in pomen dediščine v kulturnem življenju občanov in vedno več je volje, da bi jo ohranjali“, je med drugim dejal dr. Anželj.
Po njegovem prepričanju postaja varovanje, uveljavljanje in razvijanje dediščine del celotnega družbenega planiranja, še posebej prostorskega. Najkvalitetnejši del dediščine, naravne znamenitosti in kulturni spomeniki, morajo postati predmet posebne zaščite in posebnega varstva. „Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih občanke in občani razumejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom. Celostno ohranjanje dediščine se mora uresničevati v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj... Sovenija je mala država, v kateri živita slaba dva milijona prebivalcev. Vendar imamo svojo zgodovino in imamo svojo kulturo. Na to moramo biti vsi, in to vsak dan, ponosni“, je dejal apaški župan, ki je pohvalil organizatorje revij ljudskih pevcev in godcev, ki tudi pomagajo ohranjati zavedanje in poznavanje ljudskega izročila.