V Gornji Radgoni je potekala osrednja proslava Dneva reformacije, ki je v „Trubarjevem letu“ bila še posebej svečana Ob letošnjem državno - kulturnem prazniku Dnevu reformacije (31.10.), in 458 – letnici prve Slovenske knjige, je osrednja proslava na območju Gornje Radgone, jubilejna, že deseta po vrsti, potekala nekaj dni pred praznikom (že v torek, 28.10.), v kulturnem domu Gornja Radgona. V organizaciji Evangeličanske cerkvene občine Apače, ki je ena izmed Evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji in občine Gornja Radgona, je letošnja proslava bila še posebej slovesna, saj je tudi jubilejna deseta, ob tem pa je potekala v „Trubarjevem letu“, torej ob obeležitvi 500-letnice Trubarjevega rojstva. Na letošnji prireditvi v radgonskem kulturnem domu, katere se je udeležilo veliko število gostov in obiskovalcev, se je odvijalo marsikaj zanimivega. Osrednja točka kulturnega programa, v katerem so glavno besedo imeli otroci iz osnovne in glasbene šole v Gornji Radgoni ter Sveti Jurij ob Ščavnic, pa je bil nastop evropsko znanega slovenskega pevskega zbora "Cantemus" iz Kamnika (pod vodstvom Matjaža Ščeka), ki so ga mnogi lahko poslušali in spoznavali prav na letošnjem popotovanju po Trubarjevi poti in odkritju spominskega obeležja v Kemptenu na Bavarskem. In prav omenjeni zbor je navdušil vse prisotne, ki so jih, poleg slavnostnega govornika Ferija Horvata, pozdravili radgonski podžupan Vinko Rous, mojster Janez, Violeta Deutz Mesarič, priznanja pa je podelil predsednik Slovenskega protestantskega društva Geza Farkaš.
Sicer pa je praznik reformacije povezan z začetkom slovenske književnosti, kjer je glavno besedo imel Primož Trubar. Slovensko reformacijsko delo ostaja ne samo temeljni steber na novo vzpostavljene krščanske cerkve, temveč tudi slovenske književnosti in knjižno jezikovnih norm slovenskega naroda. Slovenska reformacija nam je namreč dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo slovensko pesmarico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico; Reformacija je povzdignila žensko; Reformacija je poudarila načelo individualnosti in s tem postavila izhodišča za osebno svobodo; Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno…
V svojem pozdravnem nagovoru je podžupan Rous še posebej izpostavil zadovoljstvo, da v Gornji Radgoni že desetič pripravljajo počastitev ob dnevu Reformacije, in letos v spomin na petstoletnico rojstva Primoža Trubarja. „Še prav poseben pozdrav in tudi pietetna zahvala vsem tistim, ki so v teh desetih letih s svojim prispevkom, kot slavnostni govorniki dali poseben pečat proslavam, tu pri nas v Gornji Radgoni, ob Dnevu reformacije, in sicer: Feriju Horvatu, dr. Otu Norčiču, Andreji Rihter, dr. Vekoslavu Grmiču, dr. Matjažu Kmeclu, dr. Marku Kerševanu, Borutu Pahorju, mag. Viktorju Žaklju; mag. Vladimiri Mesarič. Na žalost od slednjih ni več med živimi prvega predsednika SPD, prof. dr. Otoja Norčiča, in naslovnega škofa, dr. Vekoslava Grmiča, a njuna dela živijo in naš spomin ostaja. Oba sta bila tudi soustanovitelja Slovenskega protestantskega društva in zvesta obiskovalca naših proslav. To je torej jubilejna proslava v čast reformacijskim vrednotam, v čast kulturnim vrednotam in v čast največjemu Slovencu, domoljubu in narodnjaku, teologu, literatu, tudi pesniku, komunikologu, svetovljanu in reformatorju, Primožu Trubarju, rojenemu pred petsto leti. Ob tem, ko se na področju vse Slovenije zadnja leta odkriva vedno več dokaznega materiala o protestantizmu, še posebej intenzivno pa letos, v Evropsko proglašenem »Trubarjevem letu«, se lahko v Gornji Radgoni, majhnem a zato nič manj pomembnem mestecu pohvalimo, da se dostojno spominjamo ob tem času že nekaj let vrednot, upravičeno poimenovanega » očeta slovenskega naroda, tvorca slovenskega jezika in prve tiskane slovenske knjige, s katero nas je čeprav, majhen in v svetovnem merilo, komaj zaznaven narod, postavil ob bok dvanajstim največjim narodom sveta in deseti narod Evrope, ki je imel tiskano knjigo“, je med drugim dejal Rous, ki je dodal, da se je protestantizem tudi v teh krajev v svojem času močno dotaknil. Bil je prisoten že zgodaj. Plemiška gospoda in tedanja inteligenca je prinesla novo gibanje kaj hitro v te kraje, ki so imeli neposreden stik s tujino in s tem tudi z naprednimi gibanji, ki so se tam dogajala. V stavbi na današnji Lackovi 17 v Gornji Radgoni je že leta 1535 delovala protestantska molilnica in šola za »vse dekliče in fantiče«. In tam so Radgončani maja letos odkrili spominsko obeležje v čast petstoletnici Trubarjevega rojstva.
Slavnostni govornik na radgonski slovesnosti, dolgoletni poslanec in soustanovitelj Slovenskega protestantskega društva, DZ Feri Horvat je izrazil ponos nad dobrim sodelovanjem pripadnikov evangeličanske cerkve z ostalimi verskimi skupnostmi, še zlasti največjo na tem območju – rimskokatoliško. Horvat je večinoma citiral ugledne slovenske akademike in druge veljake, ki so se skozi čas pozitivno izražali o reformaciji in predvsem Trubarju. Sicer pa smo, med drugim slišali, da se je reformacija začela v začetku 16. stoletja kot gibanje za reformo, za obnovo in preureditev krščanske cerkve s težnjo po upoštevanju sprememb, ki sta jih prinašala znanost ter materialni in duhovni razvoj; s težnjo iskanja pravega poslanstva cerkve, v skladu z evangelijem in tudi kot protest proti dogmatičnosti in drugim pojavom v takratnem cerkvenem življenju. Gibanje se je iz Nemčije, kjer je z znamenitimi tezami odigral veliki nemški teolog Martin Luter (31.10.1517) vlogo ustanovitelja nemškega protenstantizma, sorazmerno hitro širilo po Evropi, zlasti v skandinavske in baltske dežele, v Švico, Nizozemsko, Anglijo in drugam, vključno s slovenskimi deželami. Protenstantizem je na slovenskem, kjer ga je sprejelo zlasti plemstvo, meščanstvo, duhovščina in kmetje dal, kot pravi akademik Ciril Zlobec »sadove, ki jih še zmeraj uživamo«, kajti s Trubarjem, ki je zaradi javnega izpovedovanja reformacijskih idej moral leta 1547, zbežati v Nemčijo, smo dobili leta 1550 torej pred 458 leti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, s katerimi smo vstopili med 13 narodov sveta, ki so že takrat imeli svoje tiskane knjige. Oblikoval je zamisel o organizaciji slovenske cerkve, šolstva in kulture. Trubarju so sledili Dalmatin s prevodom Biblije pred 424 leti, s katero smo se Slovenci uvrstili med deseterico evropskih narodov, ki so imeli Biblijo v svoje narodnem jeziku, in Bohorič s slovensko slovnico. Dobili smo svoj knjižni jezik. Lasten knjižni jezik, knjige, kulturne ustanove in šole, so temelji za narodovo zavest in identiteto. Reformacija je s protestantsko etiko prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj tako v Evropi kot tudi na Slovenskem. Veliki sociolog Max Weber označuje sestavine protestantske etike kot so »predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost in poklicno izpopolnjevanje« kot temelje morale, ki je ustrezala duhu zgodnjega kapitalizma. Tako se je oblikoval novi proizvodni način, naprednejši od starega fevdalnega sistema, saj je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne možnosti in nove vrednote. Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno...