Umetnik Lojze Logar, nekoč Radenčan, sedaj živi in ustvarja v Ljubljani, letos praznuje 70- letnico življenja in 50 let umetniškega ustvarjanja. Rodil se je 30. julija 1944 leta v Mežici na Koroškem. Njegovo umetniško ustvarjanje je na odprtju razstave njegovih likovnih del v razstavni galeriji Doma kulture v Gornjji Radgoni, podal njegov prijatelj Radenčan Rade Bakračević.
Ob njegovi predstavitvi je dejal: »Vesel sem, da danes odpiramo razstavo profesorja Lojzeta Logarja, enega največjih slovenskih slikarjev in grafikov. Posebno sem ponosen na uspehe, ki jih je Lojze Logar dosegel in na vsa priznanja in nagrade, ki jih je po svetu dobil. Logar je eden najbolj znanih slovenskih akademskih slikarjev druge polovice 20. stoletja. Do leta 1980 je vsekakor najbolj razstavljan, mogoče pa tudi najizrazitejši predstavnik slovenskega pop-arta in ekspresivne figuralike. In sploh ni čudno, da od leta 1970 skupaj z Veličkovićem, Jemcem in Ciuho zavzema vodilno mesto v svetovni grafiki.
Svoje samostojne razstave, več kot tisoč jih je, je imel na vseh petih kontinentih. Škoda, da je ta simpatična galerija po površini manjša in ni mogla prikazati celega opusa Logarjevih slik, ampak prikazuje le del črnih slik, ki se nahajajo v moji zbirki, iz prejšnjega stoletja in nekaj grafik iz novejšega cikla. Te črne slike so nastale v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prišel je do popolnosti dinamične abstrakcije črnih barv, v katerih je prebil dolgo dobo svojega življenja in v katerih je našel samega sebe in se poistovetil s temi črnimi barvami, ki jih je nešteto v njegovem opusu. Nato je prišlo do preobrata. Ta mu je zrušil črne barve in ga usmeril na erotiko, na Davidove vrtove in na opojnost erotičnih barv, ki so zavladale nad njim, kot droga nad mladim človekom. Po črnih barvah se umetnik posveča erotičnemu spektru intenzivnih barv, ki ga vlečejo vse do devetdesetih let, sam umetnik pa jih je poimenoval Davidovi vrtovi, ki jih vidite na razstavljenih grafikah. Kdo ve iz katerega razloga je Logar zapustil te barve in osvojil tisoče nijans, ki so dostopne samo njemu in nam jih prezentira v slikah večjega formata, ki smo jih predstavili na odru v kino dvorani. Čeprav je Logar danes v najboljših letih, ga je Leslie Luebbers, svetovalka največjih ameriških muzejev in galerij ter vodilna strokovnjakinja za svetovno grafiko, že pred več kot tridesetimi leti uvrstila med 25 najpomembnejših avtorjev na svetu. Ni čudno, da je že daljnega leta 1987 dobil največje slovensko priznanje za grafični in slikarski opus, nagrado Prešernovega sklada. Za mene je Lojze Logar, večni upornik slovenskega slikarstva. Originalnost njegovih slik je maksimalno prepoznavna in ekstremno vidna.
Njegove slike so mnogo več kot gola umetnost, ker simbolizirajo hitrost njegovega burnega življenja, ki postane neskončno platno le, ko umetnik doseže popolnost, to pa je Logar dosegel že v času črnih slik s svojim neponovljivim in originalnim slogom. Če pa sedaj ne bi bilo toliko erotičnih barv na njegovih slikah, bi nekaj zelo manjkalo njegovemu temperamentu in energiji, ki jo kot fluid črpa iz narave ustvarjajoč skoraj žive slike, ki pomenijo življenje. Njegova prepoznavna simbolika v vsaki sliki najde del ženskega telesa z mnogo seksualnosti. Njegovo neskončno slikarsko platno nima ne konca ne začetka, zato nima niti sredine. Zaradi tega je občutek, da Logar živi v nekem drugem svetu in drugem stoletju, ki sta znana samo njemu samemu in nikomur drugemu. Zato svoje slike ustvarja z neponovljivim hitenjem; popravlja jih do popolnosti, potem pa jih meče v ogenj, kjer leta in leta dozorevajo in se nikoli ne starajo. Na platnih ostaja tisto, kar je njegov ego leta zadrževal v sebi. Njegov umetniški opus sestavlja več tisoč slik in grafik in mnoge od teh se že danes nahajajo po galerijah in muzejih vsega sveta. Toda kljub manjšemu obsegu smo na današnji razstavi prikazali veliki umetniški opus Profesorja Lojzeta Logarja v letu v katerem ima Lojze 70 let.«