Kljub gospodarski krizi in nezaposlenosti predvsem pa zatiranju delavcev, tudi v Pomurju ob letošnjem 1. maju ne bodo opustili svojih tradicionalnih prireditev posvečenih prazniku dela. Poleg številnih kresov, ki bodo potekali praktično v vsakem malo večjem kraju, največja bosta v Gornji Radgoni in Murska Soboti, bodo namreč potekale tudi druge prireditve, kjer se bo veliko govorilo o pravicah delavcev, ki da nikoli niso na nižjem nivoju kot so danes. Seveda pa ne bo izostala niti skoraj 100 let stara tradicija v Gančanih, v občini Beltinci, kjer bodo na predvečer praznika dela, v torek, 30.4., ko imajo tam še svoj vaški praznik, postavili mlaj, ali kako oni po domače rečejo majoš. Mlaj je30 m visoko drevo, okrašeno s pisanimi trakovi. Postavljajo ga mladi, ki tisto leto dopolnijo 18 let, in to po starem – ročno.
Običaj postavljanja majoša, ki je ime dobil po mesecu maju, sega v leto 1919. Tedaj so štirje mladi fantje, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne, na predvečer 1. maja skrivaj postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo. Postavili so ga v čast devici Mariji, v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske. To je bilo prvo praznovanje 1. maja v tedanji novi državi, Kraljevini SHS. Časi so se precej spremenili, a mladi v Gančanih nadaljujejo običaj svojih staršev in prastaršev. Majoš postavljajo še zmeraj enako. Le drog so sčasoma zamenjali, tako da danes krasijo deblo smreke ali bora. Vrh lepo okrasijo z rožami iz krep papirja, ne sme pa manjkati niti slovenska zastava. Postavljanje in krašenje majoša je v Gančanih naloga generacije, ki v tistem letu postane polnoletna, pravijo jim lejtniki in lejtnice pa tudi rekruti. Obveznega vojaškega služenja resda ni več, vendar se mladina še vedno kot tudi po nekaterih drugih vaseh beltinske občine rada »odpravi« na nabor v okrašenih traktorskih prikolicah.
Fantje in dekleta, rojeni leta 1994, so o majošu začeli razmišljati že po novem letu, glede tega pa je bilo v zadnjih mesecih potrebno tudi marsikaj postoriti, med drugim okrasiti njegov vrh. Največji napor, še posebej za fante, pa je na dan postavitve, ko ob pomoči starejših vrh drevesa nosijo po vasi, potem pa ga pritrdijo na vrh debla in vse skupaj dvignejo brez pomoči strojev. Po končanem opravilu se je ob majošu, ki je visok trideset metrov, nadaljuje druženje ob kresu... Podobne tradicionalne postavitve mlajev ohranjajo tudi v nekaterih drugih pomurski krajih, kot so: Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Beltinci, Melinci...