Negova, ki je znana po slovitem srednjeveškem gradu, katerega novejši del je bil obnovljen, je vse bolj prepoznavna v Sloveniji. Prvi, ki je Negovo popeljal iz neznanosti je gotovo bil znani Slovenec Ivan Kramberger, imenovan Dobri človek iz Negove. Pred nekaj več kot 20 leti ni bilo odraslega Slovenca, ki bi ne vedel za Ivana Krambergerja in posredno tudi na Negovo.
Negova pa sedaj dobiva veljavo v Slovenskem prostoru, gotovo bo se to nadaljevalo in šlo v Svet, zaradi številnih dejavnosti v obnovljenem delu gradu. Za to sedaj skrbi Zavod Kultprotur Gornja Radgona, katerega vodi Norma Bale. Po zaslugi Fotografske zveze Slovenije, katero vodi Radgončan fotografski umetnik Ivo Borko, postaja negovski grad center umetniške fotografije. Da je tako, je pokazala prva velika razstava dveh uveljavljenih fotografskih umetnikov, Stojana Kerblerja iz Ptuja in Rafaela Podobnika, katero so odprli v petek, 17. aprila 2014. Ob njunih razstavljenih delih so bile predstavljene tudi tri fotografije Borkovih članov Fotokluba Proportio divina Gornja Radgona, ki so bile po izboru Fotografske zveze Slovenije (FZS) za leto 2012 najboljše fotografije. Prva je bila fotografija z imenom "Babičin prijatelj" katero je ustvarila Štefi P. Borko, druga »Sojenica« , katero je ustvaril Ivo Borko in tretja "Čas se izteka" delo Štefi P. Borko.
Največji prostor razstave je bil namenjen fotografskemu umetniku Stojanu Kerblerju, katerega umetniška fotografska dela so bila razstavljena v veliki grajski dvorani. Tam je bilo na panojih razstavljeno 44 njegovih črno belih umetniških stvaritev. Odprtju razstave so prisluhnili številni ljubitelju umetniške in siceršnje fotografije. O pobudi za razstavo in o pobudi, da nastane negovski grad, središče fotografske umetnosti v Sloveniji, je spregovoril predsednik Fotografske zveze Slovenije Ivo Borko. Kot je dejal, je ta ideja naletela na dober odmev. Ima pa tudi podporo v Zavodu Kultprotur Gornja Radgona in njenem direktorju Normi Bale, ter tudi v občini Gornja Radgona. Dejal je tudi, da je ta razstava nekak zametek tega fotografskega kulturnega žarišča Slovenije. Nadalje je predstavil fotografskega umetnika Stojana Kerblerja, ki je za razstavo prispeval svoje najodmevnejše umetniške fotografije. Po odprtju Kerblerjeve razstave je povabil prisotne, da se udeležijo odprtja razstave barvnih fotografij fotografskega umetnika Rafaela Podobnika, katerega razstava je bila postavljena v kletnih prostorih obnovljenega dela gradu.
Naj na kratko predstavimo umetnika Stojana Kerblerja. Rodil se je v učiteljski družini 23. novembra 1938 na Ptujski Gori. Prvič se je srečal s fotografskim aparatom 1953. leta. Leta 1955 se je včlanil v Fotoklub Ptuj. Fakultetno izobrazbo si je pridobil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in se kot elektroinženir zaposlil v Tovarni aluminija v Kidričevem. Tedaj se je vključil v Fotoklub Maribor. Leta 1969 je bil prvič proglašen za najboljšega razstavljavca v Sloveniji in 1970 v Jugoslaviji (A FIAP). Naslednje leto je dobil nagrado zlata ptica za razstavo Portreti s ptujskih ulic. Med letoma 1974 in 1981 je deloval kot predsednik Fotokino zveze Slovenije. Leta 1979 je dobil nagrado Prešernovega sklada za ciklus Haložani. Na začetku osemdesetih je fotografski muzej v Charleroi odkupil 15 njegovih fotografij. Leta 1989 je sodeloval pri projektu 150 let fotografije na Slovenskem. Leta 2000 se je upokojil in začel pripravljati monografijo Ljudje, ki jo je jeseni 2003 tudi dokončal. To je le kratki opis umetnika, ki tudi sedaj, ko je v pokoju ne miruje. Kot nam je povedal, za razstave sam izdeluje črno bele fotografije.