VIDKA BORKO: FRAGMENTI USTVARJALNOSTI

V Svetem Juriju ob Ščavnici je na ogled retrospektivna razstava...
Potem, ko so si ljubitelji likovne umetnosti, od začetka letošnjega leta, v avli Kulturnega in upravnega središča v Svetem Juriju ob Ščavnici, imeli priložnost ogledati razstavi akademskega kiparja Mitja Staneka s Kapelskega Vrha, ter likovnega pedagoga in oblikovalca Danila Plohla z Račkega Vrha, je sedaj, na ogled še izjemno zanimiva retrospektivna razstava z naslovom Fragmenti ustvarjalnosti, likovne ustvarjalke Vidke Borko iz Gornje Radgone. Ob obeleževanju slovenskega kulturnega praznika so odprli razstavo več kot 40 slik, ki jih bo možno videti vse do 6. marca. Na dobro obiskani otvoritvi, je razstavljene slike in avtorico samo predstavila likovna umetnica Aleksandra Fekonja.
. Med drugim je dejala, da če bi naneslo, da bi se znašli v Vidkinem stanovanju bi lahko samo osupnili, koliko platen živi tam. Njen življenjski prostor je v celoti podrejen ustvarjalnosti. „Bilo bi zelo naivno sklepati, da jo vodi le spontan navdih. Opus njenih del nam kaže nekaj več. Poleg prvega vzgiba ali želje, je tu prisotno pravo raziskovanje, tako likovnega, kakor tudi raziskovanje življenja in samega sebe. Vsi, ki ustvarjamo vemo, da eno brez drugega tako in tako ne gre. In tukaj se še ne konča. Njeno ustvarjanje je pristno in globoko in njena dela izžarevajo pravo študijsko naravo, podprto s teoretičnim znanjem. Preden se je skorajda v celoti posvetila likovnemu ustvarjanju, njeno preteklost zaznamujejo potovanja, neštete razstave, knjige in prijateljevanja z različnimi umetniki. Ja, nenehno je v stiku z aktualnim dogajanjem na likovnem področju. Verjetno še preden je shodila, kajti ni nam neznano, da tudi njen oče, Branko Borko v našem prostoru izstopa kot slikar“, je dejala Fekonjova.
Na tej razstavi nam Vidka Borko ponuja na ogled svojo slikarsko zgodbo. Od raziskovanja barvnega polja, materialnosti barve in neskončnih možnostih obdelave, ki se zaključujejo v harmoničnih kompozicijah, ter nam ponujajo nešteto asociacij do uporabe, ne samo barv, temveč tudi eksperimentiranja z različnimi substancami, s katerimi se je podala v sfero same teksture na slikovnem polju. „V svojih delih združuje dva aspekta: analitičnega in spontanega. Kompozicijo njenih del določajo predvsem: barva, oblika in tekstura. Snov za slike črpa iz lastnega doživljanja sveta, spominov in asociacij. Veliko je bilo že povedanega o Vidki. In veliko še bo dodanega. Lahko jo bomo obsojali ali občudovali. Nazadnje bo resnico moč najti v njenem delu, v celotnem opusu umetnice. Ta ne bo propadel. Človek ga ne more presojati. Kajti umetnost poje o Bogu in mu na koncu pripada“, je še dejala Aleksandra Fekonja.