Malo je tistih, ki bi vedeli, da je najstarejše živo bitje na področju Prekmurja in Prlekije Mulečova tisa v Kunovi. Tisa, z latinskim imenom Taxsus baccata, je igličasto drevo, ki je podobno jelki in raste v zmernih podnebnih pasovih. Iglice so ploščate podobne kot pri jelki, se blešče, seme pa je podobno jagodi in je rdeče. Ovojnica semena je užitna, dočim je samo seme strupeno, strupene so tudi iglice, oboje pa vsebuje močan strup taksin. Tisa doseže visoko starost. Po mnenju strokovnjakov do 2.000 let. V naših krajih jo najdemo redko. Mi smo si jo ogledali v Kunovi. Po mnenju strokovnjakov sodi med najstarejše v Sloveniji, njen obseg pa znaša 326 cm. Tisa sodi med najbolj počasi rastoče grme ali drevesa. Ob ogledu drevesa. Ki stoji tu ob Mulečovi domačiji, smo srečali sedanjega lastnika, 15 ha velike posesti, Franca Muleca, ki nam je o njej povedal marsikaj zanimivega. »Vse od rojstva, rojen sem 1949. leta, živim na tej kmetiji. Pravzaprav že nekaj led delam kot zdomec v Nemčiji, pa vendar sem tu doma in se pogosto vračam domov. Tise se spominjam od malih nog. Zdi se mi, da je vseskozi enaka. Vsako leto rodi rdeča semena, ki smo se jih otroci izogibali, saj so nam starši rekli: »Če jih boste jedli boste umrli.« Naša tisa, pravijo ji Mulečova tisa, je danes zanimivost saj si jo ogledujejo turisti, študentje in učenjaki. Še letos so jo posneli snemalci iz TV Slovenija. Z njimi je bil bradati gospod, ki je jedel rdeče plodove. Pravzaprav je jedel le mehko rdečo ovojnico. Povedal pa je, da je seme zelo strupeno. Povedal je še, da ga jedo ptice, ki jo z iztrebki razmnožuje. Glejte tu okoli je več mladih tis, ki so se zasejale na tak način. Jaz sem jih v bližnji okolici našel sedem. Mnogi si jih želijo, a jih ne dam, kajti to je za našo kmečko domačijo nekaj posebnega. V tujini, pa tako tudi v Nemčiji, kjer sem zaposlen, bi tako drevo izkoristili tudi v turistične namene. Morda bo tudi naša domačija kdaj imela kaj od tega,« je povedal Franc Mulec. Naj omenimo, da so izjemne dimenzije dreves v okolici Negove, raziskovali negovski šolarji. Pod vodstvom mentorice učiteljice Majde Rojko so v okviru projekta Skriti zaklad, učenci OŠ DR. A. Trstenjak, Negova, raziskovali tudi tiso, raste še na grajskem dvorišču in pod gradom. Besedilo in foto: Ludvik KRAMBERGER