Čeprav na mnogih področjih življenja vsi nikoli in nikakor ne morejo biti zadovoljni z razvojem dogajanja, in kjer mnogi ne morejo doseči svojih pravic, se to še posebej občuti v takšnih in drugačnih vojnah. In medtem ko bi človek pričakoval, da v takšnih primerih težave imajo predvsem poraženci, so v „radgonskem primeru“ razočarani zmagovalci. Gre za ljudi, skoraj 300 jih je, iz Gornje Radgone in okolice, ki niti po dobrih petnajstih letih ne morejo urediti svojega statusa povezanega z osamosvojitveno vojno iz leta 1991. Ne le Slovencem temveč tudi mnogim izven naših meja je znano kaj se je vse v tistih nekaj junijsko – julijskih dnevih pred skoraj šestnajstimi leti dogajalo v mestecu na reki Muri, žal pa le redki vedo, s kakšnimi težavami se danes ubada veliko ljudi, ki so med najbolj zaslužnimi, da Gornja Radgona ni pretrpela še hujših razdejanj oz. da ni padlo še več nedolžnih domačinov. Vse pa kaže, da se vsem težavam in travmam teh ljudi bliža konec. V Uradnem listu RS št. 38/06 je namreč bil pred letom dni (11.4.2006) objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih, ki je začel veljati 26.4.2006. Ta sprememba zakona je opredelila tudi status vojnega veterana za: člana ali članico republiškega, mestnega in občinskega štaba za civilno zaščito, člana njihovih specializiranih enot pa ob pogoju, da je opravljal obrambne oziroma zaščitno-reševalne naloge v času oboroženih spopadov; ter voznike ali voznice ali zdravstvene delavce v reševalnih vozilih nujne medicinske pomoči ali kot člane operativnega sestava gasilske organizacije, ki je opravljal naloge zaščite in reševanja neposredno med oboroženimi spopadi. In prav takšnih primerov je na radgonskem območju največ, saj je po omenjenih členih zakona, na Upravni enoti Gornja Radgona je vloženih kar 267 zahtevkov za status vojnega veterana. „Upravna enota si je v postopku reševanja zahtevkov že pridobila potrdilo Ministrstva za obrambo, Urada za zaščito in reševanja v Murski Soboti. Ministrstvo za obrambo je pripravilo območja oboroženih spopadov v času od 26.6. do 3.7.1991. Kot načelniku upravne enote mi je uspelo, da smo se dne 15.3.2007 na Ministrstvu za javno upravo, skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvom za obrambo dogovorili, da se ti postopki poenostavijo tako, da se v postopkih priznanja statusa vojnega veterana tam, kjer uradne evidence ni oz. ne obstaja opravi obravnava, na kateri se zasliši poveljnike , ki vedo kaj povedati in razpolagajo s podatki o času oboroženih spopadov na določenem območju ter povabi tudi udeležence na katere se nanaša. Še zmeraj pa mora uradna oseba upravne enote upoštevati pri podelitvi statusa načelo proste presoje dokazov ne pa podeliti status po avtomatizmu. V nadaljevanju postopka bo izveden ugotovitveni postopek z zaslišanjem poveljnikov in strank. Ko bodo ugotovljena vsa relevantna dejstva bomo izdali odločbo. V primeru ugodne rešitve zahtevka bo odločba glede na določila zakona posredovana v revizijo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki mora roku 6 mesecih odločbo potrditi, ali jo odpraviti ali vrniti v ponovni postopek upravni enoti. V primeru izdaje negativne odločbe, kar pomeni, da se stranki ne bo priznal status vojnega veterana pa bo le-ta imela možnost vložitve pritožbe na drugostopni organ. Na Upravni enoti Gornja Radgona je v reševanje navedenih zahtevkov vključenih šest uradnikov in predvidevamo, da bi večino zahtevkov rešili v razumnem roku“, nam je povedal načelnik UE Gornja Radgona Marjan Potisk.