Mnogi znanstveniki so ugotovili, da alkohol ne vpliva le na sposobnost odločanja in ravnotežje pri voznikih, pač pa povzroča težave tudi z globinskim zaznavanjem. Kajti, kot pravi inšpektor na SUP PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner, osebe, ki vozijo pod vplivom alkohola, niso sposobne pravilno oceniti razdalj, to pa pogosto vodi do nesreč. Znanstveniki, ki so proučevali vpliv opojnih substanc na posebno vrsto globinskega zaznavanja, so ugotovili, da gre pri tem za informacije o relativni oddaljenosti predmetov, ki jih dobimo glede na lastno gibanje. Prav pri tem je razlika med treznim in vinjenim voznikom Vozniki v normalnem stanju, torej brez vpliva alkohola, lahko precenijo-ocenijo, kakšna je razdalja med njihovim vozilom ter drevesi ob cesti ali drugimi avtomobili. »Znano je tudi, da moramo za pravilno globinsko zaznavanje gledati z obema očesoma. Vid je najbolj izostren, kadar je rumena pega (točka, v katero so osredotočeni svetlobni žarki) usmerjena naravnost na opazovani predmet. Alkohol negativno vpliva tako na hitre kot tudi na počasne očesne gibe. Pri ljudeh v vinjenem stanju postanejo počasni gibi prepočasni, zato skuša oko izgubljeno hitrost nadoknaditi s hitrimi gibi, kar pa povzroča sunkovite premike oči. Študije so tudi pokazale, da vožnja pod vplivom alkohola negativno deluje na pomemben sistem zaznavanja. Gre za težave z vidom, ki nastanejo zaradi vpliva etanola na gibanje očesa. Torej je nagla odločitev vinjenega voznika, ki je narobe precenil oddaljenost drugega predmeta, gotovo vzrok številnih prometnih nesreč. In prav tega se vse premalo zavedajo vozniki. Premalo se zavedajo, da se uživanje alkoholnih pijač odraža tudi na varnost cestnega prometa. Alkohol v prometu ne le da bistveno zmanjšuje sposobnost zaznavanja, ki je za varno sodelovanje v prometu bistveno potrebno, ampak še povečuje lažno zaupanje v voznikove sposobnosti. To pa je bilo že za marsikaterega voznika in tudi drugega udeleženca v cestnem prometu usodno«, pravi Šteiner. Ravno zaradi tega in zaradi dejstva, da je alkohol ob neprilagojeni hitrosti eden osrednjih vzrokov za prometne nesreče z najhujšimi posledicami, policisti PU Murska Sobota pogosto izvajajo akcije poostrenega nadzora psihofizičnega stanja voznikov. In ena takšnih akcij, kot nam je sporočil tiskovni predstavnik PU Murska Sobota Jožef Prša, bo tudi v času od 5. do 8. aprila, torej v času velikonočnih praznikov, ko bodo policisti, na območju celotnega Pomurja izvajali poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov. Prša poudarja, da bodo policisti poseben poudarek namenili vožnji pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil. V letu 2006 je namreč v Pomurju znašal delež alkoholiziranih povzročiteljev 13.21 %. Od 22 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 23 oseb, je bilo alkoholiziranih 11 povzročiteljev prometnih nesreč oz. 48 %, s povprečno stopnjo 1.50 g/kg alkohola v krvi. Glede na primarne vzroke prometnih nesreč je alkohol najbolj prisoten pri neprilagojeni hitrosti (25.32) %, nepravilni strani vožnje (21.31 %) in neupoštevanje pravil prednosti (9.68 %). Najhujše posledice prometnih nesreč nastanejo prav zaradi teh treh vzrokov. V letu 2006 je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 8 oseb, 21 je bilo hudo in 193 lahko telesno poškodovanih. Zaradi nepravilne smeri vožnje je umrlo 6 oseb, 19 je bilo hudo in 124 lahko telesno poškodovanih, ter zaradi neupoštevanja pravil prednosti je umrlo 5 oseb, 13 je bilo hudo in 130 lahko telesno poškodovanih. Glede na starost povzročiteljev je alkohol najbolj prisoten v starostni kategoriji od 18 do 34 let, potem pa v starostni kategoriji od 34 do 54 let. Prometne nesreče, katerih povzročitelji so vozili pod vplivom alkohola se število začne povečevati v sredo, čez vikend pa dosežejo vrhunec. Glede na ceste se največ prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholozirani povzročitelji, zgodi na regionalnih cestah, lokalnih cestah in na glavni cesti I. reda. Največ prometnih nesreč so povzročili alkoholizirani vozniki osebnih avtomobilov (212), kolesarji (13), vozniki koles z motorjem (10) in vozniki motornih koles (8.). „Policisti so v letu 2006 odredili 22.537 preizkusov z alkotestom oz. tri odstotke več kot leta 2005, ugotovili 1.418 kršitev v zvezi alkohola in začasno odvzeli 1.170 vozniških dovoljenj. Tudi v letu 2007 se stanje ne izboljšuje, saj znaša delež alkoholiziranih povzročiteljev 12.67 odstotkov. Od štiri prometnih nesreč s smrtnim izidom, so bili trije povzročitelji pod vplivom alkohola“, dodaja Prša.