Preko 70 dinozavrov v naravni velikosti; predstavitev 7 milijon let stare zgodovine človeka, živali ledene dobe, dnevne predstave cirkusa, živalski vrt z domačimi živalmi za neposredni stik med otrokom in živaljo; jahanje ponijev; živi Kongozaver; simulacija potresa/vulkan, restavracija, hotel na drevesu, hotel v koruzi… Med zanimive in zlasti podjetne ideje ob katerih marsikomu lahko zastane dih gotovo sodi tudi »iznajdba« v bližini slovenske meje, katero že osem let občudujejo tako odrasli kot še posebej otroci iz Avstrije, Slovenije in Madžarske ter tudi od drugod. Le dobrih 20 kilometrov od Gornje Radgone, ob znanem avstrijskem zdraviliškem letovišču Bad Gleichenbergu, je namreč že v začetku leta 1999 dokončno zrasel zanimiv doživljajski Styrassic park (Gozd dinozavrov), v katerem domuje preko 70 skulptur dinozavrov v naravni velikost, od najstarejših do kralja - tiranozavra Rexa, ki te sredi gozda nenadoma »nahruli«. Park je pravzaprav tudi učna pot, saj nazorno prikazuje, poleg nemščine, tudi v slovenščini in madžarščini, dolgo življenjsko dobo ponavadi groznih živalskih velikanov. Zraven pa je marsikaj zanimivega in nepozabnega, tako da niti ne preseneča, da se zlasti ob koncih tedna v parku in okrog njega tare ljudi, predvsem otrok. Obisk parka pa je povezan tudi z bližnjim letoviščem, kopališči, turističnimi kmetijami, vinotoči in z vsemi drugimi atrakcijami in zanimivostmi območja Bad Gleichenberga ter Feldbaha, tako da ne gre zgolj za enodnevne družinske, prijateljske ali šolske izlete, temveč je možno tudi pravo preživljanje dopusta. Sam park, čigav idejni oče je mlajši podjetnik, mag. Markus Ulrich, ob njem pa je v »podjetju«, ki ustvarja več kot soliden prihodek, še okoli 15 redno ali občasno zaposlenih, ima korenine že v letu 1990, ko se je nekako vse skupaj tudi začelo. Njihovi ciljni gostje so Avstrijci, Slovenci in Madžari, čeprav se ne branijo tudi drugih obiskovalcev, katerih je vedno več. Pravzaprav gre nekako za »družinsko podjetje«, kjer timsko odločajo in delajo tudi nekaj tistih, ki niso sorodstveno povezani z direktorjem Markusom Ulrichom. In med njimi je tudi Helena Recek, doma sicer iz Prekmurja, ki enako kot vsi »dela vse«, v ospredju pa je njena skrb za slovensko tržišče. »Čeprav je naš park tematski, je zraven tudi veliko možnosti za zabavo. V ospredju so vsekakor dinozavri, ki so vedno zanimivi za otroke in tudi malo starejše otroke, toda samo to bi le bilo premalo, tako da vse skupaj nenehno dopolnjujemo. In vsaka noviteta se potrdi kot zelo koristna in dobrodošla. Tako bi denimo potrebovali še nekaj hišic na drevesih, saj se že sedaj čuti, da je premalo teh 13 lesenih hišk v katerih je 52 postelj«, pravi Reckova, ki je še posebej vesela, da se je v letošnjem letu občutno povečal obisk praktično iz cele Slovenije. »Moram priznati, da sem že kot otrok vzljubil dinozavre, kar je logično nekako za vse otroke. Leta 1990 sem s prijateljem v Nemčiji obiskal dva podobna parka. Ideja se je prijela, ko sem v Bad Gleichenbergu županu predlagal ureditev parka z dinozavri v naravni velikosti. Cilj nam je bil predvsem zanimivi letoviški kraj popestriti s svojo ponudbo. Sprva predlog ni naletel na plodna tla, toda potem so me podprli. Poiskali smo denar, tudi iz evropskih razvojnih skladov, saj je prva naložba v Styrassic park bila vredna nad 2 milijona evrov, in že smo začeli kipariti, oblikovati posamezne živali s pomočjo strokovnjakov berlinske univerze. In 27. marca 1999 je bila otvoritev Styrassica, ki zdaj privlači veliko obiskovalcev iz cele Evrope, torej tudi iz Slovenije«, pove vodja parka mag. Markus Ulrich, ki dodaja, da ves ta čas vse skupaj dopolnjujejo tako z živalmi kot z novimi vsebinami. Avtor vseh plastik iz betona, ki že stojijo v parku, je ukrajinski arhitekt, slikar, kipar, gradbenik mag. Boris Tverdočlib, znani ustvarjalec ukrajinskih ikon in oče Ulrichove soproge, ki je mimogrede blagajničarka na vhodu v park. Gostitelji nam povedo, da je Boris tri leta gradil živali. Takratni domači župan Bad Gleichenberga mu je dovolil, da je mestno dvorano spremenil kar v delavnico. Kako se vse skupaj dopolnjuje pove tudi dejstvo, da je v okviru parka zraslo malo naselje s 13 hišicami na drevesih v slogu džungle, kot je to bilo v prazgodovini; v vsaki hiški so po štiri ležišča, imajo pa tudi 52 koles, torej za vse goste, ki prespijo v njihovem hotelu pri drzni opici. Tudi zoološki vrt z živimi živalmi je vedno večji. Zadnja pridobitev pa je na bližnji koruzni njivi, ki meji na Styrassic Parku, kjer so izrezali divje romantične „suite“ v koruzo, prave hotelske sobe v naravi, ki jih ponujajo pravim romantikom za nepozabni dopust. Že pri vhodu v park, ki meri okoli pet hektarjev in je sprehajalna pot dolga 1,5 kilometra, kjer traja vodeni ogled eno uro, imajo veliko parkirišče. Ob vhodu je nastal tudi omenjeni »hotel na drevesih pri drzni opici«, in tam je prvi model dinozavra, štiri metre dolg cotylorhynchus, ki je nekoč izkopaval korenine in rastline. Blizu stoji mesojedec watongia; njegovi zobje so bili krvoločni, saj je napadal celo cotylohynchuse, pa čeprav je bil dolg le dva metra. Bil je terapsid. Za vogalom smo zatem priča napadu dimetrodona, ki je skočil na eryopsa, ta je večinoma živel v vodi in se hranil z ribami. V bližini je potem prijazna skupinica treh malih lesothosaurov, ki beži pred »krokodilčkom« rutiodnom. Malce naprej stojita osemmetrska plateosaura, ki sta živela v zgornjem triasu. Zlasti otroci, ki prihajajo v park s starši ali v skupinah, uživajo tudi na bližnjih igriščih, še posebej med spuščanjem po 17 metrov visoki dino grči ter med hranjenem živali ali ogledovanjem in nakupovanjem suvenirjev povezanih z dinozavri. Ko pa »glavni obiskovalci« zagledajo velikana, 14 metrov visokega, 19 metrov dolgega in okoli 80 ton težkega brachiosaura, kar vzkliknejo: »Le kako velika žival je to«. Izkopali so ga v preteklem stoletju v Vzhodni Afriki. Njegov skelet je največji, kar jih je razstavljeno v kakem muzeju. Na ogled je v berlinskem muzeju naravoslovja. Njegove sprednje okončine so daljše od zadnjih. Strokovnjaki so celo ugotovili, da ni živel zgolj v vodi, kjer naj bi bil sprednje okončine uporabljal za plavuti, temveč tudi v gozdovih, kjer se je podobno hranil kot danes žirafe. Velikan naj bi bil imel velike probleme. Ni pravega odgovora, kako veliko srce naj bi bil imel, da bi poganjalo kri deset metrov visoko. In kakšen je bil potemtakem obseg žil? Pa - koliko hrane je pojedel? »Kaže, da znanost nikoli ne bo našla odgovora na vprašanja«, je povedal Ulrich in razložil, da so graditelji porabili pri kiparjenju živali za Styrrassic park, nad 100 ton jekla in plastike ter več deset kubičnih metrov betona. Med ogledom parka pot obiskovalce zapelje še do ribnika, kjer domujejo plastike mosasaurov, elasmosaurov in ihtiozavrov. Tudi elasmosauri so bili dolgi tudi 14 metrov. Z dolgim vratom so v hipu ujeli ribe v premeru sedmih metrov. Zraven je tudi največji letalec med živalmi quetzalcoatlus, ki ima razpon kril 14 metrov. »Doslej so v svetu izkopali le nekaj njegovih kosti, zato je njegova podoba malce izmišljena«, pravi mag Ulrich, ki kljub temu zagotavlja, da je dinozaver bil največji letalec med živalmi v zgodovini. Sicer pa tudi izvemo, da je v obdobju 180 milijonov let živelo okrog 1500 vrst dinozavrov. V Styrassicparku se predstavljajo tudi modeli drugih živali, kot je kralj - tiranozaver Rex, ki je tudi bil dolg 14 metrov in je bil največji ropar. Obseg njegove glave je 1,8 metra, njegovi zobje so bili dolgi 15 cm. Je pa kljub temu ljubljenček otrok. In po besedah naše sogovornice Rosemarie Draznik, ki je prejšnja leta skrbela za slovenski trg, so tudi v slovenščini pripravili posebne programe ravno za otroke iz šol in vrtcev, to so predvsem izleti ter tudi projektni dnevi, kjer se jim ponujajo nepozabna doživetja. Gre za cenovno in tudi sploh dva ugodna programa, izmed katerih se otroci raje odločajo za program »Doživetje dinozavrov«, ki zajema: Razburljiv sprehod skozi gozd dinozavrov; Srečanje z mamutom ali jamskim človekom; Cirkuško predstavo; Obisk živega kongozavera, ki ga spustijo iz njegove votline; Obisk mini živalskega vrta (osliček, lama, koze…); Spuščanje po dino drči; Velikanski papagaji; Otroško igrišče ipd. Vsekakor pa je zanimiv tudi program »Gremo v cirkus«, kjer je na ogled posebna cirkuška predstava s klovnom Jarom, z živalmi, s čaranjem in sodelovanjem v cirkuški predstavi; Obisk mini živalskega vrta in otroškega igrišča, ob obisku cirkusa pa imajo otroci prost vstop tudi v Styrassic park. Zraven je tudi možnost jahanje ponijev, če pa kdo hoče podaljšati izlet na celi dan, imajo tudi dodatno ponudbo Dino restavracije v krogu parka: otroški menu s pijačo, ki ne presega ceno hrane v Sloveniji. Vsekakor imajo za šolske skupine tudi dodatno ponudbo različnih ekspedicij, izobraževanj, ustvarjalne delavnice ipd, potrebno pa se je vedno prej napovedati. Med omenjene ekspedicije, ki trajajo po približno dve šolski uri, uvrščajo programe, kot so: Mali veliki raziskovalec (Opremljeni z lopato, svetilko, nahrbtnikom in čelado se otroci podajo na raziskovalno ekspedicijo v dino parku, kjer iščejo in na koncu odkrijejo enkratno najdišče), Prazgodovinski rally (Otroci gredo v zanimivo iskanje dinozavrovega jajca); Zbiralci in lovci (Predstavitev in prikaz, kako so nekoč živeli naši predniki) ipd. Tukaj so tudi večerni programi, kot so: Indijanske zgodbe ob tabornem ognju, vključno z grilom; Nočni pohod v parku za vse, ki jih ni strah, in ki so opremljeni z nočnimi svetilkami. Obiskovalci se lahko udeležijo posebne zanimivosti, ko se v okviru šov programa dvigne iz vode žival, ki jo usmrti bruhajoča lava. Območje parka je namreč vulkanskega izvora, zato so zgodbo uvrstili v vulkansko okolje. Med predstavo pa vulkan na bližnjem hribčku tudi izbruhne… Sicer pa je Styrassipark odprt od začetka marca do začetka novembra, dnevno med 9. in 17. uro.