Koronarno društvo Radenci, ki združuje nad 100 članic in članov iz širšega območja severovzhodne Slovenije, poleg drugih dejavnosti svojih članov, nenehno skrbi tudi za strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji. In eno takšnih strokovnih predavanj je potekalo tudi konec minulega tedna, pravzaprav sredi marca, ko je doc.dr. Mitja Lainšček, dr. med. spec. int. kardiolog, spregovoril o Sindromu angine pektoris. Na zanimivem in nadvse aktualnem predavanju, v Kongresni dvorani Term Radenci, se je zbralo nad 100 članov Koronarnega društva Radenci ter drugih zainteresiranih, predvsem gostov – turistov, ki so se trenutno nahajali v Termah Radenci. Pomurski akademik dr. Mitja Lainščak je sicer po Pomurski raziskovalni nagradi za najboljšo doktorsko disertacijo prejel še eno izjemno pomembno nagrado, in sicer Znanstveno-izobraževalne fundacije Ad futura za najboljše doktorsko delo, kjer je „obdelal“ diagnostično in terapevtsko obravnavo bolnikov, hospitaliziranih zaradi srčnega popuščanja v univerzitetni in splošni bolnišnici. Srčno popuščanje je namreč eno najpomembnejših bolezenskih stanj moderne dobe. Medicinska obravnava pogostega stanja je zahtevna in predstavlja veliko ekonomsko breme za družbo. Rezultati večine epidemioloških raziskav kažejo na razhajanja med smernicami za diagnostično in terapevtsko obravnavo in klinično prakso ter slabo prognozo in kvaliteto življenja bolnikov. V Sloveniji imamo zelo malo podatkov o obravnavi bolnikov s srčnim popuščanjem. Vsak četrti, v doktorskem delu obravnavani, bolnik, hospitaliziran na internem oddelku, je imel diagnosticirano srčno popuščanje. Moški so bili prizadeti pogosteje. Najpogostejša vzroka srčnega popuščanja sta bila ishemična bolezen srca in arterijska hipertenzija, sočasno pa so bolniki najpogosteje bolehali zaradi sladkorne bolezni. Elektrokardiogram, rentgenogram srca in pljuč in laboratorijske preiskave so bile opravljene pri večini bolnikov v obeh bolnišnicah. Ultrazvočna preiskava srca je bila v Kliničnem centru dvakrat pogostejša kot v Splošni bolnišnici. Farmakološko zdravljenje srčnega popuščanja je v Kliničnem centru skladnejše s strokovnimi smernicami kot v Splošni bolnišnici. Kaj je pravzaprav angina pektoris in zakaj nastane? To je bolečina za prsnico, ki traja od 1 do 5 minut. Bolnik ima neprijeten občutek stiskanja, tiščanja, tesnobe, pritiska in teže za prsnico, ki se širi v levo ramo in po notranji strani leve roke, v vrat in v levo polovico obraza (zobje, uho). Včasih izžareva v zgornji del trebuha, v desno ramo in roko ali v tilnik in levo lopatico. Angino pektoris sproži telesni ali duševni napor (razburjenje, jeza, razočaranje), spolna aktivnost, mraz ali obilen obrok hrane. Bolečina hitro popusti po nitroglicerinu ali v mirovanju. Srčna mišica za normalno delovanje potrebuje kisik. Z njim jo oskrbuje kri, ki priteka v srčno mišico po venčnih (koronarnih) arterijah. Če se venčne arterije ožijo zaradi ateroskleroze, dobiva srčna mišica vse manj krvi in kisika. Spočetka prekrvljenost še zadošča za potrebe, ki jih ima srčna mišica, ko telo miruje ali se ne napreza preveč. Čim višji je arterijski tlak (sistolični tlak), čim hitrejši je pulz, čim hitreje se krči srce, čim večja je srčna votlina, tem več kisika potrebuje srčna mišica. Vse to se dogaja med naporom, zato je tedaj potreben tudi večji pretok krvi skozi koronarno arterijo. Če so venčne arterije (koronarne arterije, koronarke) zožene, se pretok skoznje ne more ustrezno zvečati. Zaradi nezadostne prekrvitve in pomanjkanja kisika je presnova hranil nepopolna. Ob tem nastajajo presnovki, ki dražijo bolečinske živce v srcu. Bolnik začuti bolečino, ki jo imenujemo angina pektoris. Z bolečino srce opozarja, da so venčne žile zožene in da se mašijo. Bolj ko so ozke, prej se ob naporu pojavi bolečina. V večini primerov pride do take bolečine vedno med enakim ali podobnim telesnim naporom, torej pri enaki srčni presnovni potrebi. Bolnik lahko ve že vnaprej, kdaj bo začutil bolečino v prsih - po koliko prehojenih stopnicah, po kakšni vzpetini itd. Po prekinitvi napora, ko se bo srce umirilo (ko se bo frekvenca znižala in krčljivost zmanjšala, ko bo sistolični tlak padel ter se bosta zmanjšala tudi venski priliv in srčna votlina), se bo presnovna potreba v srcu zmanjšala, pretok skozi zoženo arterijo bo znova zadoščal in bolečina bo popustila v nekaj minutah. To imenujemo stabilna angina pektoris. Nestabilna angina pektoris pa je bolečina, ki se javlja nepredvidljivo, pri zelo različnih obremenitvah, lahko tudi med bolnikovim mirovanjem, pri normalnem pulzu in arterijskem tlaku. To stanje povzroča nestalna zožitev v koronarni arteriji. Največkrat jo povzroči počena aterosklerotična leha, na kateri nastane krvni strdek. Strdek ne zapira arterije vedno enako, zato se lahko zapora spreminja iz minute v minuto. K tem spremembam pripomore tudi nenormalno krčenje koronarne arterije, ki ga prav tako sproži strdek. Nestabilna angina pektoris je nevarna. V kratkem lahko pride do srčnega infarkta in celo do nenadne smrti zaradi motnje srčnega ritma. Bolnika, ki dobiva značilno prsno bolečino med majhnim naporom, je zaradi tega treba sprejeti v bolnišnico, in to v enoto, v kateri je možen neprestan nadzor. Pri zdravljenju angine pektoris uporabljamo zdravila, ki so namenjena: preprečevanju, stabilizaciji in zmanjševanju krvnega strdka (acetilsalicilna kislina in po učinku sorodna zdravila, antikoagulansi); zmanjševanju presnovne potrebe srčne mišice (nitrati, zaviralci beta, zaviralci kalcijevih kanalov); preprečevanju nenormalne krčljivosti koronarne arterije (zaviralci kalcijevih kanalov); odstranjevanju bolečine. Kako zdravimo stabilno angino pektoris? Ker so vzrok za angino pektoris zožene venčne arterije, je najbolje, da arterije razširimo (dilatiramo) s posebnimi balonskimi katetri. Druga možnost je, da srčni kirurg očisti venčno arterijo, ali da premosti zoženo/zamašeno arterijo s pomočjo obvoda (angleško bypass). Poleg tega napade angine pektoris lajšamo in preprečujemo s splošnimi ukrepi in z zdravili. Med splošne ukrepe sodi zmanjšanje dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Kadilci z angino pektoris morajo takoj opustiti to škodljivo razvado, ker pospešuje razvoj ateroskleroze. Poleg tega nikotin oži krvne žile, zvišuje krvni tlak in pospešuje srčni utrip. Prekomerno prehranjene osebe naj shujšajo. Zdravniki priporočajo zmerno telesno aktivnost. Bolnik naj se fizično obremenjuje, kolikor se največ more, ne da bi ob tem izzval napad angine pektoris. Vzdrževanje dobre telesne kondicije je eno poglavitnih priporočil. Priporočajo vsak dan eno do dve urni sprehod po svežem zraku. Telesna aktivnost vpliva na razvoj obvodnih žil, ki vodijo dodatno kri v srčno mišico. Tako bo bolnik sčasoma zmogel več. Z dieto in zdravili morajo znižati maščobe v krvi, če so previsoke. Potrebno je zdravljenje sladkorne bolezni in visokega tlaka. Če bolnik le more, naj se nauči mirnega načina življenja in sprostitve. Bolnik se mora razbremeniti prekomernega dela. Potrebuje urejen ritem dela in počitka. V hladnih mesecih naj nosi topla oblačila in rokavice. Izogiblje naj se hoje v vetru in snežnem metežu, ker je to velika obremenitev za srce. Kako zdravimo nestabilno angino pektoris? Pri kritično zoženi koronarni arteriji moramo poskrbeti, da preprečimo dodatno nastajanje krvnega strdka, že nastal strdek pa zmanjšamo. V ta namen uporabljamo acetilsalicilno kislino in sorodno delujoča zdravila ter antikoagulanse. Preprečiti je treba tudi refleksno zožitev koronarne arterije, ki nastane zaradi snovi iz krvnih strdkov - ustrezna zdravila so zaviralci kalcijevih kanalov. Poleg tega se moramo truditi, da bolnikovo srce porablja tako malo kisika, da mu za presnovne potrebe zadošča majhen dotok arterijske krvi skozi ožino - to omogoči zdravljenje z nitrati, zaviralci beta in zaviralci kalcijevih kanalov. Srčno obremenitev bodo zmanjšala tudi zdravila, ki jih bolnik jemlje proti zvišanemu krvnemu tlaku in proti prevelikemu delovanju žleze ščitnice. Dovod kisika bomo povečali, če bomo odpravili slabokrvnost. Vsako tako zdravljenje pomaga pri angini pektoris in ga moramo nadaljevati in po potrebi prilagoditi novi situaciji, predvsem pa je treba upoštevati, da je pri mirovanju poraba kisika v srcu manjša, zato sodi vsak bolnik z nestabilno angino pektoris v posteljo. Zdravljenje nestabilne angine pektoris torej zahteva mirovanje, spremljanje krivulje EKG, merjenje tlaka in pulza ter spremljanje EKG med napadi bolečin. Nestabilna angina pektoris je nevarno stanje, ker se lahko konča s srčnim infarktom ali pa celo z nenadno smrtjo. Zaradi tega pri zdravljenju z zdravili ne vztrajamo predolgo...