Kako hitro minevajo leta sta nam ob praznovanju zlate poroke povedala Jožefa in Leopold, kličejo ga Poltek, Štrakl iz Zbigovec pri Gornji Radgoni. Svoj zakonski jubilej sta v krogu domačih in prijatelje praznovala v soboto, 19. septembra, ob darovanju sv. maše v cerkvi v Gornji Radgoni. Ob darovani sv. maši, je zlatoporočni obred opravil župnik Franc Hozjan, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed. Ob tem ju je obdaril z rožnima vencema in jima izročil zaltoporočno listino. Cerkveno slavje je z igranjem na orgle popestrila organistka Nataša Perglav. Na njeno spremljavo, pa je na koru zapel ansambel Opoj, katerega vodi Matjaž Zemljič iz Črešnjevec. Ob obredu moramo omeniti zanimivost. Redko se dogaja, da bi bila pri zlati poroki ista priča kot na poroki pred 50 leti. Tako kot tedaj, je tudi tokrat bila priča Poltekova sestra Mira.

Oba zakonca, ki izhajata iz viničarskih družin, sta se oba pisala Štrakl. Jožefa se je rodila 1. januarja 1940. leta v Črešnjevcih. Po osnovni šoli je bila zaposlena kot gospodinjska pomočnica pri družini Frangeš, nato pa pri družini živinozdravnika Lubienskyga. Po poroki se je posvetila družini v kateri so se rodili Milica, Peter in Jože. Danes ju razveseljujejo vnuki: Denis, Maja in Anja. Leopold, rekli smo, da ga kličejo Poltek, se je rodil 15. novembra 1941. leta na Ptujski cesti pri Gornji Radgoni. Po končani osnovni šoli se je takoj zaposlil v KK Radgona, tedaj so rekli Sektor, kjer je delal tri leta. Po odsluženi vojaščini, ki jo je služil od 1961. do 1963. leta, enoti za avijacijo, v Somboru in Zemunu, se je ponovno zaposlil v KK Radgona. Tedaj, 1963. Ga je na delo v Elrad povabil tedanji direktor Zvonko Klemenčič. Ob sprejemu mu je sekretar Coklin dejal: »Takoj se lahko zaposlite v našem podjetju. Povem vam pa, da je vaša skrb kako boste prišli na delo. Tudi malic vam ne nudimo. To vam povem zato, da se boste lažje odločili in zamenjali delovno mesto.« Poltek je sprejel ponudbo, saj je vedel, da bo lahko delal pod streho. Spominja se še, da je imel delovno številko 157. Delal je kot pripravljavec anten, bil pa je tudi skupinovodja. S propadom Elrada se je tudi tu upokojil.

Kot smo dejali sta bila oba viničarska otroka. Prav to ju je gnalo, da si ustvarita svoj dom. Tri leta sta stanovala v Gostilni Mencinger v Črešnjevcih. Stanovanje sta imela zastonj. Za to sta, ko je bila potreba pomagala pri delih v gostilni. Njuna želja po svojem domu se je uresničila, ko sta kupila staro hišo in manjšo posest v Zbigovcih 6, kjer od tedaj vseskozi živita. V tem času sta hišo dozidala in obnovila. Ob hiši je bilo tudi nekaj zemlje zato sta redila živino in prašiče, kar imata tudi sedaj. Kot sta povedala, jima je to v veselje. Delata kolikor zmoreta, po potrebi pa jima pomagajo tudi otroci. Tega sta nadvse vesela. Z njima živi sin Peter, ki pa je resno bolan in ne more delati. Poldek je vse od otroštva predan gasilstvu. »Res je, gasilstvo mi je veliko pomenilo. Gasilec je bil moj dedek, pa tudi oče in tako sem tudi jaz član PGD Orehovci, kamor je sodila tudi Ptujska cesta. To je tudi edina organizacija, katere sem član.« Ker je član PGD Orehovci, so veseli del praznovanja zlate poroke pripravili v gasilskem domu v Orehovcih. Kot sta nam povedala, je bilo nadvse veselo. Za dobro voljo je skrbel ansambel Opoj. Ob koncu pogovora smo ju vprašali kaj ju je vezalo, da sta v zakonu zdržala 50 let? Dejala sta nam: »Veselila sva se družinskega življenja, rojstva otrok, ustvaritve svojega doma in dela na zemlji, ki nama je še danes v veliko zadovoljstvo.«