Točno na dan, ko je Alojzija Majer iz Vratjega Vrha, ki sodi v občino Apače, praznovala rojstni dan, smo se odpravili na njem dom in ji čestitali za njen življenjski jubilej. Obiskali smo jo skupaj z podžupanom občine Apače Franc Pižmohtom, ter delegacijo KORK Stogovci, predsednico Milko Patekar in poverjenico Majdo Vinčec. Z njimi je bila tudi občinska svetnica in predsednica KS Stogovci, Majda Jerebic. Ob prihodu so ji omenjeni člani delegacije čestitali in izročili darila, nato pa se je ob obloženi mizi razvil prijeten pogovor. V njem je bila »glavna«slavljenka Alojzija, družbo pa so ji delali mož Avgust in 6 otrok z družinami, ki so na mamino slavje prišli od blizu in daleč. Težko je opisati, v kako veselem razpoloženju je potekalo mamino slavje. Kot nam je povedala, je nadvse vesela, da jo je obiskal podžupan občine in ostale članice delegacije. Da je bilo razpoloženje nadvse prisrčno, je videti tudi ob pogledu na skupno, »gasilsko« fotografijo.
Ko smo sedli za obloženo mizo, smo ji postavili nekaj vprašanj. Njeno življenje je bilo zelo pestro, zato ga je težko opisati v tako kratkem prispevku. Povzeli bomo le nekaj najzanimivejšega iz njenega 80 letnega življenja. Alojzija, rojena Vagner, se je rodila kot četrti nezakonski otrok matere Amalije v Šentpetru pri Mariboru, današnjem Malečniku, 7. junija 1928. leta. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo njeno otroštvo težko, saj je morala kot mati skrbeti za otroke sama. Danes bi rekli, da je bila samohranilka. Mimogrede povedano, samohranilka je bila takrat v družbi zasramovana in zapostavljena, danes pa je enakopravna.V Šentpetru je bila mama v najemniškem stanovanju. Ko je bila Alojzija stara pet let, se je z otroki preselila v Lokavec pri Sv. Ani, kjer je bila viničarka pri avstrijskem posestniku. Kakor večina otrok viničarskih staršev, tako je tudi Alojzija že zgodaj služila pri kmetih. Služila je tudi pri kmetu Filo v Konjišču. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala na Lokavcu, je delala pri kmetih kot dninarka. Družino, v kateri se je rodilo 8 otrok, od tega jih 6 živi, si je ustvarila septembra 1946. leta, ko se je poročila z bližnjim sosedom Avgustom Majerjem. Leta 1951 sta se vselila v hišo Kmetijskega kombinata Lenart, pri katerem je bil zaposlen mož Avgust, ki je tam dočakal zaslužen pokoj. Dodeljena hišica je imela le eno sobo, v kateri je živela družina s tremi že rojenimi otroki.Tedaj je mož zaprosil direktorja Agrokombinata Lenart, za dovoljenje, da so lahko prizidali nove stanovanjske prostore. S tem so se življenjski pogoji družine izboljšali. Ko se je pokazala možnost odkupa hiše so jo, leta 1960, odkupili. Ob tem so lahko kupili le 1200 m2 metrov zemljišča ali ohišnico. Zato nikoli niso redili živine. Imeli so le svinje, zajce in kokoši. Kot nam je povedala Alojzija, je od nekdaj rada imela živali in rože. Do propagande o ptičji gripi so imeli kokoši, sedaj pa imajo le muca, ki ga kličejo Mihi in je njihov "cartek". Sama ni bila nikoli zaposlena. Da je družina lažje preživela je delala pri kmetih kot dninarka in tudi v sosednji Avstriji. Kot je dejal je želela, da imajo otroci doma kruh in jim ni bilo treba služiti pri kmetih kot njej, ko je bila otrok. Danes veliko veselja najde na delu v vrtu in z rožami, ki jih imajo vsi, ki živijo pri hiši, radi. Mož Avgust je posebej ljubitelj vrtnic. Kot sta povedala mama Alojzija in oče Avgust, sta vesela, da sta doma pri hiši ostala hčerka Betka in sin Vinko, ki še si nista ustvarila družin. Veselita se obiskov ostalih otrok z družinami, tako tudi 8 vnukov in 4 pravnukov. Da ju imajo radi, smo se lahko prepričali ob našem obisku, ko so ob maminem rojstnem dnevu pripravili pravo »gostijo«. Kot smo izvedeli, so slavje popestrili z ognjemetom, ki ga je točno ob 21.15 uri, to je bil čas, ko se je rodila Alojzija, pripravil in prižgal njen vnuk Sandi Ferjan iz Kranja. Ker stoji njihova domačija visoko nad Apaško dolino, je bilo sij ognjemeta videti daleč po dolini in v sosedni Avstriji. Mami Alojziji, za njen življenjski jubilej, čestita tudi uredništvo Prepiha, ki beleži take prijetne dogodke.