Tik pred novim letom, na dan rojstva , 29. decemba, je v krogu družine, sorodnikov in prijateljev, praznoval 80 let življenja znani Negovčan, Anton Kramberger. Zakaj smo napisali Negovčan, ko pa živi v Radvencih? To smo storili namerno, kajti Tunč, tako ga kličejo in povsod poznajo, je v Negovi pustil veliko svojih moči. Kdo bi preštel kolikokrat se je peš, včasih s kolesom, odpravil v Negovo, da je okrasil cerkev in zalil rože, ki so krasile, o ja, te še vedno krasijo, središče Negove.
On in njegova žena Terezija sta se vse življenje posvetila delu na mali 5 ha veliki posesti, ki jo je podedoval po svojih starših. Vse svoje življenje sta se posvečala zemlji in skrbi za družino v kateri se je rodilo šest otrok od katerih živijo: Ivan, Anica, Bernarda in Tončka, ki so si ustvarili družine in ju obdarili z 8 vnuki. Anton se je rodil 29. decembra 1932. leta v viničarski družini Ločkem Vrhu, v kateri se je rodilo 6 otrok. O svojem otroštvu, ki je bilo težko, kakor mnogih viničarskih otrok, ni želel razpravljati. Dejala je: »Pustimo to obdobje pri miru, to je že minulo.«
Kot smo omenili, se je večji del življenja posvetil delu na zemlji. Ob tem je bil 26 let zaposlen kot grobar v KS Negova in pri Pogrebništvu Vrbnjak. S tem si je prislužil skromno pokojnino. Njegovo življenje so zaznamovale rože, ki so del njegovega življenja. Že polnih 60 let skrbi za okrasitev cerkve in njene okolice, ter središče Negove. Z rožami je obdan tudi njegov dom. V šali ljudje rečejo, da se Tunč ni poročil s Terezijo, pač pa z rožami. Je tudi izvrsten kuhar, saj je kuhal na neštetih gostijah in sedminah. Po očetovi smrti je tudi stalni molec v cerkvi, moli pa tudi na pogrebih. Srečen je, tudi žena, da ju imajo otroci radi, da ju radi obiščejo. Posebno zadovoljstvo čuti, da si je sin Ivek, ki jima je z ženo Ido vedno v pomoč, če jo potrebujeta, ob njuni hiši postavil dom in v njem vidi vernega naslednika njegovega doma in posesti.