Kot je znano, je lipa »slovensko« drevo. Da je tako, kažejo lipovi listi, ki jih prikazujejo v raznih simbolih slovenske državnosti. Najbolj znana slovenska lipa je Najevska lipa na Koroškem. Kot drevo lipa dosega visoko starost, saj doslej ni imela sovražnikov. Lipo častijo čebelarji, saj jim daje lipov med. Častijo jo tudi kiparji, ki iz lipovine izdelujejo kiparske izdelke. Les je lahko oblikovati, obenem pa ni ravno dovzeten za črvivost, kot druge vrste lesa. Od davna je lipovo cvetje uporabljeno za zdravilni čaj in siceršnje čajne napitke.
Še tako staro lipovo drevo se mora enkrat posloviti. Bodisi za radi starosti, neviht ali udara strele. V Ženiku, občini Sv. Jurij ob Ščavnici, se je morala, zaradi širitve ceste posloviti Čušova lipa, ki je stala tik ob cesti pri Čušovi domačiji v Ženiku. O njeni zgodovini nam je Jože Čuš povedal: »Lipo je ob 10 letnici stare Jugoslavije, leta 1928, posadil moj oče Jože Čuš. S tem je obeležil 10 letnico rojstva tedanje Jugoslavije. Sedaj, ko je bila velika, je ob cvetenju po vsej okolici dišalo po lipovem cvetju. V zadnjem času, je bila precej načeta, zato smo se odločili, da jo podremo. K tej odločitvi je pripomogla tudi potreba, saj je bila ovira pri širitvi ceste. Zahtevno podiranje je opravil specialist za podiranje velikih dreves Jože Ljubec iz Ženika. Mogočnost lipe kaže njen premer, ki je znaša 145 cm. Po oceni je drevo dalo 7 m3. lesa. Ker se za njega nihče ni zanimal, lepega je bilo bolj malo, ga bomo namenili zimski kurjavi.«