Glede na to, da je stavek „Samooskrba je za Slovenijo izjemnega strateškega pomena“, možno slišati skoraj na vsakem koraku, poskušajo tudi v DOSOR-ju, Domu starejših občanov v Radencih v največji meri v prehrano uvajati lokalno samooskrbo. Velik del sadja in zelenjave, mlečnih, mlevskih, pekovskih proizvodov in mesnin, izhaja prav iz lokalnega pomurskega okolja. „Zadnja štiri leta se aktivno povezujemo z okoliškimi, manjšimi pridelovalci in predelovalci. S predpogodbami za letni odkup se dogovarjamo za količino in ceno, s partnerskim pogovorom pa tudi za senzorični del proizvodov, da so le ti lahko prilagojeni okusom naših stanovalcev (npr. vložena rdeča pesa, stročji fižol, kislo zelje, marmelade…). Jedilnike prilagajamo letnemu času. Naši partnerji tako lažje načrtujejo količine in imajo zagotovljen odkup dogovorjenih količin, naši stanovalci pa so deležni kakovostnih živil lokalnega izvora“, razlaga direktorica Dosorja Mateja Hauzer.
Da mislijo resno nadaljevati z aktivnostmi na tem področju, v Dosorju dokazujejo tudi s projektom, ki so ga pričeli izvajati v letošnjem letu, in sicer „Pomurski kulinarični dan“, ki je bil izveden že dvakrat, enkrat je šlo za prekmurske drugič za prleške specialitete, in sicer pod imenom »Den prekmurskih dobrout« ter »Prlečki den«. Za Dosor-jeve stanovalce, zaposlene ter zunanje odjemalce hrane, je ta dan prav vse lokalno in tradicionalno obarvano, dan pa je namenjen tudi ohranjanju tradicionalnega kulinaričnega izročila regije. Stanovalci so nad projektom navdušeni. Veselijo se Pomurskih kulinaričnih dnevov, saj jim povečajo občutek domačnosti in prikličejo spomine. V ta namen so povedali: Ga. Gizela Sraka: Pomurski kulinarični dan je odličen projekt, to je spodbudno za našo regijo, predvsem pa pomembno za nas stanovalce, saj nam kuhajo našo domačo hrano. Iz svoje sobe imam lep razgled in rada gledam ženske v sosednjih hišah, kako obdelujejo svoje vrtove in si tako pridelajo svojo hrano; Ga. Ema Matijevič: Po poreklu in duši sem Prekmurka. Živela sem na Hrvaškem, v Nemčiji in pred prihodom v DOSOR na Goričkem. Taka sprememba je zelo dobrodošla, predvsem mi je pa všeč, da lahko prekmursko domačo hrano poskusijo tudi stanovalke in stanovalci, ki niso iz teh krajev; Ga. in g. Maučec : Odlično je bilo. Taka domača hrana naju spominja na dom in to je prijeten občutek.
„Iskreno verjamemo v koristnost projekta in dobronamerno dodajamo kamenček v mozaik misli, aktivnosti in dogodkov, ki nas vračajo v naš svet ob Muri, nas povezujejo in delajo bolj odporne v ne sigurnih časih. Naj štejejo tudi dejanja in podpora starejših!“, pravi Nada Verdev iz Dosorja. Primer jedilnikov: Den prekmurskih dobrout, zajtrk: Prekmursko mlejko, domači zeliščni čaj, kmečki kruj, domači legvar iz jurke, zmoučaj; dopoldanska malica: Goričko đaboko; kosilo: Bujta repa, pšene in idinske krvavice, lepinj; popoldanska malica: Kompout iz sujih slijv in đabolk, ocverkovka; večerja: Mejšana sezonska šelata z bilico.
Prlečki den, zajtrk: Pomursko mleko (bela kava), domači krüh, prleška tünka; dopoldanska malica: lotmerško jaboko; kosilo: Kremna fižolova juha s špehom, prleška jetrca v omaki, domač krompir, sezonska solata; popoldanska malica: Prleška gibanca; večerja: Picekova žüpa z ajdovo kašo.
Kakorkoli že, v DOSOR-ju so pričeli s projektom, ki je požel navdušenje pri stanovalcih in lokalnih dobaviteljih. Je primer dobre prakse in vreden posnemanja...