Minilo je šest let odkar so v Gornji Radgoni naselili prvo bivalno enoto V dislociranih manjših skupnostih je življenje bistveno udobnejše in človeku primernejše kot pa v samem Zavodu Hrastovec – Trate Enako kot že nekaj minulih let, na prvo soboto v septembru, je tudi letos ob Bivalni enoti I v Gornji Radgoni (Partizanska ulica), potekalo nadvse prijetno in zanimivo srečanje, na katero so člani Zavoda Hrastovec – Trate, dislocirane enote Gornja Radgona I, medse povabili svojce, znance, prijatelje in krajane Gornje Radgone s katerimi imajo zelo dobre prijateljske odnose. Zraven so bili tudi občanski zagovorniki in številni drugi gostje, ter tudi stanovalci podobnih bivalnih enot v Radencih, Gornji Radgoni II, Apačah, ter iz Varovanega doma Zgornja Ščavnica. Šlo je pravzaprav za tradicionalno vsakoletno srečanje, kjer so obeležili tudi 6-letnico nastanka ene prvih tovrstnih bivalnih enot, kamor razseljujejo stanovalce iz samega zavoda Hrastovec. Letošnje srečanje je bilo še posebej slovesno, saj se je odvijalo v Evropskem letu medkulturnega dialoga, in tukaj se je Gornja Radgona še posebej izkazala, kot so dejali mnogi govorniki. Na tokratnem srečanju je vodja enote Branka Zemljič čestitala svojim članom, ki so pred šestimi leti orali ledino življenja v dislociranih enotah. Veliko tega so zmogli, so premagali, so se naučili. Sploh pa hiša na Partizanski ulici nikoli ne bi postala dom, če ne bi ob njej živeli dobri ljudje. Ljudje, ki znajo, hočejo in vedo kaj pomeni graditi mostove, mostove medsebojnega spoštovanja, sprejemanja in spoznavanja drug drugega, včasih tako posebnega, drugačnega. Zemljičeva je izrazila zadovoljstvo nad odličnim sodelovanjem z meščani Gornje Radgone, z mnogimi ustanovami in zavodi, posamezniki, združenji in društvi. Še posebej je zahvalila radgonskemu županu Antonu Kampušu, ki jim vseskozi nudi podporo, in ki jih je znal predstaviti vsem podjetnikom, obrtnikom, organizacijam in društvom. Zahvalila je tudi mnogim drugim, ki jim nenehno stojijo ob strani, še posebej vsem občanskim zagovornikom, prostovoljcem, Vojku Pekeljeviču iz Švice, ki se je kot lastnik hiše v kateri prebivajo, pripeljal samo na njihovo proslavo, ipd.
Vse prisotne, katere so lepo pogostili in jim pripravili kulturni in zabavni program, je pozdravil tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je izrazil zadovoljstvo nad dejstvo, da se se novi občani Gornje Radgone tako vživeli, in kljub začetni skeptiki pri nekaterih, slednji niso storili ničesar nečednega. Kvečjemu so samo potrdili, da so Radgončani dejansko strpni in nadvse tolerantni do drugačnosti. Obljubil je Kampuš, da bo skupaj z vodstvom Zavoda Hrastovec Trate še naprej iskal možnosti za razseljevanje omenjenega zavoda. Radgonski podžupan Dušan Zagorc, ki preko šole kjer je ravnatelj vseskozi odlično sodeluje z Bivalno enoto, je posebej bil dobrodošel gost, saj tudi njega poznajo prav vsi stanovalci. S svojo prisotnostjo in kratkimi pozdravnimi nagovori so članice in člane enote, med drugimi gosti, počastili tudi predsednica Območnega združenja RK Gornja Radgona, Silva Vračko, predstavnica Centra za socialno delo Slavica Toplak, predstavnik Ribiške družine Vlado Drvarič, saj stanovalci bivalne enote odlično sodelujejo tudi z ribiči...
Vsekakor je bil zraven, enako kot vedno ko gre za »njegove« enote, tudi direktor Zavoda Hrastovec Trate, mag. Josip Lukač, ki gotovo ima tudi največ zaslug za zadnja pozitivna dogajanja povezana z razseljevanje omenjeno ustanovo. Poleg pozdravnega nagovora vsem prisotnim pa je Lukač med drugim poudaril, kako ob priložnosti vsakoletnih srečanj svojcev s stanovalci in zaposlenimi v ustanovi, nekateri svojci izražajo zaskrbljenost, kaj bo z njihovimi domačimi, ki bivajo v zavodu, v kolikor se Zavod Hrastovec – Trate ukine. „Vsem moram sporočiti, da zavoda ne bomo ukinili, ampak pristopamo k novim oblikam obravnave naših stanovalcev. Želimo jim nuditi večjo količino življenja, kar jim je omogočeno v naših dislociranih bivalnih enotah, ki so veliko manjše, kot enote v zavodu. Dosedanje izkušnje kažejo, da se v manjših skupinah veliko bolje počutijo in so bolj zadovoljni“. Direktor Lukač je tudi spomnil, da bodo enako kot doslej skupaj s svojci načrtovali kako bodo na najboljši način poskrbeli za svoje stanovalce, da bi jim življenje bilo čim lepše, kot je to v enoti v Gornji Radgoni že sedaj.
Sploh pa, kot razmišljajo mnogi Radgončani, predvsem pa prvi občanski zagovornik, domačin iz Gornje Radgone, Thomas Čuk, ki ima posebej odlično mnenje o stanovalcih omenjenih bivalnih enot: „To so fini in prisrčni ljudje in sem vesel, da se z njima družim. S temi ljudmi nihče nima težav. To niso »omejeni« ljudje, kot jih nekateri imenujejo, temveč stvari dojemajo na malce drugačen način in predvsem imajo svoj način razmišljanja in jih moramo sprejeti takšne kakršni so. Oni so najbolj veseli ljudje, če si jim pripravljen prisluhniti in jih tudi razumeti. Kaj pa če s(m)o prav »normalni« ljudje omejeni glede svojih zaznav in se oklepamo neki starih, že zdavnaj preživelih miselnih vzorcev? Očitno je zdaj napočil čas, da se hkrati s »padanjem« evropskih mej rušijo tudi naše notranje ovire do sprejemanja drugačnosti. Zelo sem ponosen na Radgončane, da so te ljudi sprejeli medse kot za svoje, in da ni bilo kakšnih nasprotovanj, kot se to rado dogaja kje drugje ob gradnji kakšnih »spornih« objektov kot so materinski domovi ali sakralni objekti nam tujih religij ipd«, je med drugim dejal Thomas Čuk, ki se je tudi tokrat udeležil prijetnega druženja. Vsi skupaj so se družili, pogovarjali, veselili, se okrepčali z dobrim prigrizkom in napitkih, kajti v enoti ne uporabljajo alkohol.