V nedeljo, 27. maja 2012, so se na domačiji Maksa Kaučiča v Lokavcih 15 zbrali sorodniki Alojzije Prajndl, ki so s svojim obiskom počastili njen 90 letni življenjski jubilej. V lepem sončnem vremenu se je slavljenka veselila bližnjih in daljnih sorodnikov, ki so prišli na slavje od blizu in daleč, celo iz daljnega Frankfurta v Nemčiji. Mnogih že več let ni videla, zato je bilo srečanje z otroki in njihovimi družinami, zlasti z vnuki in pravnuki, zanjo veliko doživetje. Srečanje, ki je potekalo na domu njenega sina Maksa Kaučiča, je pripravila njegova družina. Udeležili smo se ga tudi mi ter bili deležni pogledov lepih trenutkov slavljenke, ko je sprejemala čestitke njenih potomcev. Ob tej priliki se ji je od veselja in radosti tu in tam orosilo tudi oko. Kakor je običaj so gostje sedli za veliko mizo, ki je bila postavljena pod streho objekta, ki bi naj bil v bodočnosti namenjen turistom, ki bodo obiskovali to veliko vinogradniško kmetijo. Razumljivo je, da ni manjkalo dobrot in domačega vina, ki ga pridelajo na Maksovi domačiji. Za dobrote, ki so prihajale na mizo, je poskrbel poklicni kuhar Bogdan Kramberger, ki ima za ženo hčerko iz družine Maksa Kaučiča.
Ker nismo želeli motiti slavja, smo ob tej priliki naredili le nekaj spominskih posnetkov, pogovor pa smo opravili dan pozneje na domu slavljenke v Lokavcih 7, kjer živi z vnukom Andrejem. Naj omenimo, da smo jo na domu obiskali hkrati s predstavniki Krajevnega odbora Rdečega križa Negova, predsednico Dragico Lipnik in aktivistoma Milko Šinko in Francem Šelcarjem, ki so ji v imenu Rdečega križa čestitali ter ji izročili rožo orhidejo in darilni bon. Alojzija je sproščena in zdravega duha. Veliko zanimivega nam je povedala iz svojega dolgega življenja.
Marija Prajndl, rojena Štic, se je rodila 28. maja 1922. leta v Lokavcih. Je hčerka kmečke družine petih otrok Alojzije in Antona Štic, ki je imela dve kmetiji, hišo z 17 johami zemlje v Lokavcih in 19 johami v Radvencih. V johah, to je stara površinska mera za zemljo, nam je povedala, ker si je tako zapomnila. Sicer bi naj joha predstavljala približno tri četrtine hektarja ali 75 arov, to je potrdil tudi sin Maks, ki je sledil najinemu pogovoru. Po osnovni šoli se je pri šivilji Veroni Ferenc pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah izučila za šiviljo. Kot šivilja je hodila tudi na štero. Ker v tistem času ni bilo na voljo veliko konfekcije, je imela veliko dela. Šivala je žensko in moško perilo, obleke za birmanke ter tudi neveste. Leta 1955 se je poročila s Francem Kaučičem, s katerim je imela tri otroke, po njegovi smrti pa z Jožetom Prajndlom, s katerim sta imela le sina Jožeja. Danes jo razveseljuje11 vnukov in 19 pravnukov. Ob šiviljskem delu je vseskozi skrbela za gospodinjstvo, otroke in delo na posesti, kjer so redili po tri krave. Da so prišli do denarja, so oddajali tudi mleko. Danes živi kot upokojenka, pokojnino pa ima po drugem možu, ki je bil vseskozi zaposlen. Živine in prašičev nima več. Ima pa dve kozi in kozlička ter kokoši. Kot pravi, jih ima zato, da je vsaj nekaj živega pri hiši. Vesela je, da je za bivanje pri njej odločil vnuk Andrej, ki ji je v veliko pomoč. Še vedno pa sama skrbi za gospodinjstvo, v jutranjih urah, ko še ni sonca, pa rada kaj tudi postori na vrtu. Moramo zabeležiti, da se je spomnila obveznega skupnega iskanja koloradskega hrošča. »Tega se res živo spominjam. Hrošča smo iskali vsako nedeljo v času pozne maše. Dobro se spominjam, ko smo prvega, bilo je v 50-tih letih, v tem koncu našli pri Klokečovih v Lokavcih. Tedaj sem ga tudi prvič videla. Vsi so si ga ogledovali, kot, da bi našli zlato. Klokečeovi pa so se bali, da bi jim preorali njivo s krompirjem. To se na srečo ni zgodilo.«