HUSJAKOVA, NATO OSOJNIKOVA IN SEDAJ HOJSOVA HIŠA RADGONSKA LEPOTICA

Gotovo ste že slišali za pregovor: »Človeka naredi lepa obleka«. Tako lahko rečemo tudi za hišo ali blok. Joj!, kako so se v preteklosti arhitekti in gradbeniki trudili, da bi imela hiša ali blok ...
Gotovo ste že slišali za pregovor: »Človeka naredi lepa obleka«. Tako lahko rečemo tudi za hišo ali blok. Joj!, kako so se v preteklosti arhitekti in gradbeniki trudili, da bi imela hiša ali blok čim lepšo podobo. Dalje pravi pregovor: »Lepota nekaj stane«. In, tako je prišlo do tega, da so investitorji, arhitekti in lastniki bodočih objektov »šparali«, pri ureditvi fasade.
Ni bil naš namen koga poučevati, pač pa le spomniti bralce, na take pojave v gradbeništvu. Mesto gornja Radgona, mesto je postalo 1953. leta, ima nekaj lepih starih zgradb, ki so v ponos mesta. Ena takih je Husjakova hiša, ki je bila do nedavne smrti v lasti Marice Osojnik, katera jo je ob smrti zapustila Mariji Rojs. Hiša stoji na Partizanski cesti 38, v križišču Partizanske ceste in Ceste na stadion. Vse do izgradnje nemškega bloka, pozneje tudi drugih objektov v isti vrsti, v smeri centra Gornje Radgone, je bila to kmečka hiša, ki je bila grajena na »čistini«. S tem je mišljeno, da ni imela neposrednih sosedov. Njena posebnost je »naciranost«, okrasitev, svisli. Pogled nanje je najlepši iz smeri križa, ki stoji tik ob hiši in je prav tako radgonska znamenitost. Je edini križ, ki se je ohranil ob zelo prometni, nekoč rimski cesti, ki je vodila prek Ptujske ceste skozi Spodnje Ivanjce in prek Cerkvenjaka, kot vinska cesta proti Ptuju, v tedanji rimski Petovio. Značilnost križa je, da je na križ pribit križani v naravni velikosti povprečnega človeka. Po smrti Marice Osojnik je dala fasado hiše obnoviti sedanja lastnica Marija Hojs. Kot nam je povedala, je za to namenila znatna sredstva. Jezi se, da ji obnovljeno fasado z umazano vodo pobrizgajo mimovozeči avtomobili. Vzdrževalce cest je prosila, da bi hišo zaščitili z ograjo. Mi smo ji rekli, bog ne daj, kajti takrat bo hiša izgubila svojo arhitekturno vrednost. Svetovali smo ji, naj da fasado zaščititi z vodoodpornim premazom. Jezi se tudi, da ji občina, ali še kdo, ni nič prispeval za obnovo fasade, kakor to delajo v drugih mestih, tudi v bližnjem mestu Bad Radkersburg v Avstriji.
Kdo in kdaj je hišo postavil, nismo izvedeli. Po vsej verjetnosti jo je postavil isti mojster kot Babusekovo hišo ob Pokopališki ulici, ki ima prav tako lepo »nacirane«, okrašene, svisli. Tudi ta hiša je, po zaslugi lastnikov, lepo vzdrževana in je okras mesta. Ker je Husjakova hiša, ter ob njej postavljen omenjeni križ posebnost mesta, mnogi turisti jo tudi fotografirajo, smo jo predstavili. Škoda, da ni več akcije Turistični nagelj, katerega bi si lastnica Marija Hojs zagotovo zaslužila. Pa naj bo ta nagelj, naš zapis o njeni lepi hiši.