Zlato poroko sta obhajala Litijana Vinko in Justina Satlar; Danes jima je konjiček delo v vinogradu, kjer cviček teče v potokih V teh sončnih in vročih pomladnih dnevih, ko se zlasti ob koncih tedna vrstijo takšne in drugačne prireditve, dogodki in družabna srečanja, je še posebej prijetna in vesela slovesnost potekala v gostišču Pustov mlin v Šmartnem pri Litiji. Tam sta namreč, v prisotnosti številnih svojcev, prijateljev, znancev in sosedov, obeležila visok skupni življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Zlati jubilej sta Vinko (19.1.1933) iz Velike Preske pri Litiji, in Justina, rojena Marin (10.5.1935) iz Mirne na Dolenjskem, dočakala v ljubezni, slogi in razumevanju. Spoznala sta se pred dobrimi petdesetimi leti na neki poroki skupnih prijateljev, kjer sta oba bila povabljena, in med plesom je preskočila prva iskrica. Hitro zatem sta postala par, in sta se poročila 23. aprila 1960 v Mirni na Dolenjskem.
Ves skupni življenjski vek sta, še danes čila in vedno prijazna, upokojenca preživela v Litiji. Justa si se pokojnino zaslužila kot šivilja v Predilnici Litija, Vinko pa v Lesni industriji Litija. Pred približno petnajstimi leti sta se upokojila, a jima tudi v pokoju ni dolgočasno. Poleg druženja s prijatelji, svojci in znanci, jima je danes osrednje opravilo delo v vinogradu. v Mirni namreč imata vikend z vinogradom, kjer preživita največ časa, pa ne v počitku temveč v delu, ki jima je velika ljubezen. Zato cviček, za katerega Justa pove, da je najboljše vino na svetu, teče v potokih, menda pa jima v zmernih količinah pomaga tudi pri ohranjanju zdravja.
In prav tega so jima največ zaželeli svatje ob praznovanju zlate poroke, še posebej hčerki Branka z družino, ki živi na Štajerskem, in Mateja, katera domuje s staršema. Branka jima je rodila tudi vnukinjo Doris, slednja pa povila pravnukinjo Saro, ki je pradedku in prababici v največje veselje.