Ker jima je v minulih letih epidemiološko stanje v državi povzročilo, kar nekaj preglavic, saj so med drugim tudi zlato poroko obhajala bolj skromno, le v družbi sina Milana in njegove družine, sta si Greta in Milan Končnik iz Apaške doline, ki se rada družita s prijatelji, na dan solidarnosti in na predvečer „domačega“ farnega praznika Marijinega vnebovzetja, uprizorila zanimivo srečanje in druženje. Priljubljena in prisrčna zakonca, ki sta poročena od 26.12.1970, ko sta si prvič danila „DA“, v žalski župnijski cerkvi sv. Miklavža, tokrat ob domači hiši, pripravila srečanje in druženje svojcev in prijateljev, s čem sta obeležila prvih deset let od prihoda iz Savinjske, v Apaško dolino. Ob tem jima je Janez Ferencek, župnik apaške cerkve sv. Marije Vnebovzete, ki je pred leti opravil zlatoporočni obred, blagoslovi njihov dom v Podgorju. S tem sta se hkrati nekoliko zahvalila bogu, da jim nedavno neurje z vetrom in nato še poplave nista povzročila večje škode.

„Ko sva obhajala zlato poroko nas je bilo skupaj prisotnih le šest iz dveh družin, kar je pač bilo dovoljeno. Svatov pravzaprav niti ni bilo, samo zlatoporočenca in priči, torej najbližji svojci, ter župnik. Zato sva takrat obljubila, da bova to z obrestmi nadoknadili, ko bodo razmere dovoljevale. In sedaj je za to bila priložnost, čeprav smo tudi v Apaški dolini v minulem mesecu dni, v dveh vremenskih ujmah, imeli kar nekaj težav. Želela sva obeležiti desetletnico prihoda v te lepe kraje. Zraven smo povabili svoje prijatelje, predvsem zakonske pare iz domače vasi Podgorje, s katerimi se večinoma družimo, ter še nekaj sosedov, ter seveda sinovo družino. Prišel je tudi župnik Janez, ki nam je blagoslovil hišo, za kar sva mu zelo hvaležna. Enako sva hvaležna tudi vsem našim prijateljem, ki so nas počastili z obiskom in lepim druženjem,“ sta nam razložila Greta in Milan, ki sta posebej hvaležna prijateljici Mariji Krstić, da je pripravila presenečanje in povabila, kot pravita, priljubljenega duhovnika.

Greta se je sicer rodila 17.10 1950 v Kalobju (Šentjur pri Celju). Dobrih 13 let je bila zaposlena v Ferralitu Žalec, nato pa več kot 21 let v Hotelu Žalec, odkoder je leta 2002 šla v zaslužni pokoj. Po drugi strani je Milin rojen leto dni prej, 23.10.1949, v Ložnici pri Žalcu. Izučil se je za kovača, a je leta 1968 v JLA služil v avto enoti v Beogradu, in nje pridobil veliko znanja in prakse s prevozom najvišjih častnikov JLA. Zato se je po prihodu iz vojske zaposlil v Mednarodni špediciji v Ljubljani, kjer pa ni zdržal dolgo. Ker sta doma v Ložnici gradila novo veliko hišo, se je vrnil domov in za osem let zaposlil v Ferslaitu Žalec, kot vzdrževalec. Ni pa mogel iz svoje kože, saj je kot kovač čez vikende, v tem času, montiral čez 350 cerkvenih zvonov na turnih po Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Zadnjih dvajset let svoje delovne dobe je pridobil kot voznik avtobusa pri Izletniku Celje, in se je leta 2003 upokojil.

Deset let pozneje, natanko 14. avgusta 2013, sta se Greta in Milan preselila v Apaško dolino, v kar ju je „prisilil“ edinec Milan. Poročil se je namreč z dekletom iz dežele ob Muri, iz Apač, in ker sta želela biti v bližini sina in njegove družine, sta svojo hišo v Savinjski dolini prodala, ter si novi dom kupila v Apaški dolini, v Podgorju, kjer se odlično počutita, čeprav sta „prišleka“. Tukaj imata veliko prijateljev, lepo okolje in klimo ob sosednji Avstriji, ob tem sta blizu sinu in njegovi družini. V posebno veselje jima je vnuk, ki je že zdravnik in specializant nevrokirurgije...