JOŽETOV IN JOŽIC NITI DEŽ NI PREGNAL!
Na 2. srečanju Jožefov in Jožic v Veliki Polani je bila udeležba nekoliko nižja, a je kljub temu bilo sila veselo in zabavno; S kolesom je iz Švice, po 1160 prevoženih kilometrov prišel rojak Jože Tompa...
Čeprav jim je močno ponagajal dež, ki je prekmursko ravnico namakal praktično celi dan (zadnjo letošnjo majsko soboto), so si Jožefi in Jožice, Jožeti, Jožefe..., pa tudi Štefani, Marije, Antoni, Terezije, Frančke in Frančki in mnogi drugi udeleženci, uprizorili še eno izjemno srečanje v deželi Miška Kranjeca. Res je sicer, da se je 2. srečanja Jožefov in Jožic, ki ga je znova pripravil velikopolanski Kolesarski klub Biciklin, udeležilo nekoliko manj ljudi, s tem tudi soimenjakov z začetnicami Jo, a je kljub temu na koncu bilo sila veselo, zabavno in prijetno. „Ne bomo odpovedali našo prireditev pa tudi če bomo morali sami pojesti in popiti vse dobrote, ki smo jih pripravili“, je še uro pred napovedanim začetkom prireditve, zagotavljal eden izmed organizatorjev, Jožef Prša. In očitno je, da so organizatorji imeli prav, saj se razen nekoliko nižje udeležbe, nič ni spremenilo, ter je vse potekalo po napovedanem scenariju.
Tako se je vse skupaj začelo s prihodom domačina iz Velike Polane, 68 – letnega Jožefa Tompa, dr. med., ki je od leta 1968 zdravnik – kirurg v Švici. Tokrat se je v rojstni kraj, s prevoženih 1.160 kilometrov, iz Švice pripeljal s kolesom. Ob tabli, kjer se začenja kraj Velika Polana, in kjer imajo manjša muzeja s starinsko opremo za gospodinjska opravila, je gosta iz Švice počakala skupina domačih kolesarjev, ki je potem z njim kolesarila s starodobnimi kolesi do kraja dogajanja, ob športnem igrišču v Veliki Polani, kjer je že bilo veselo. Za prijeten kulturni program, pod moderatorstvom Urške Horvat, so poskrbeli domači kulturniki, predvsem folkloristi ter pevci – Dečki s Trate, kjer skupino enajstih pevcev sestavlja kar 10 Jožefov. Do pozno v noč pa je za zabavno plesno glasbo skrbel narodno-zabavni ansambel Marki.
Že pred temo, ko je prenehal tudi dolgočasni dež, pa je potekalo zanimivo tekmovanje med „znanimi“ (Marki) in „domačimi“ (Pucki) Jožefi in Jožicami. V zanimivih igrah (streljanje s fračo v plastenko, metanje podkev v cilj, spretnostna hoja in spretnostna vožnja z mini kolesom). Po izenačenem boju so se na koncu zmage veselili Marki, ki so za nagrade prejeli koruzno moko v platnenih vrečah. Nagrajena sta bila tudi dva (izmed skupno 44 + 4) izžrebana Jožefa, in sicer sta to bila oba domačina iz Velike Polane (Ternar in Hraščan). Vmes so sicer prileteli tudi padalci, dvignil se je toplo-zračni balon, prikazalo se je akrobatsko letalo, prišla so starodobna vozila (avtomobili, motorna kolesa ipd.). Manjkalo ni kulinaričnih in tekočih dobrot, domači izdelovalci so na stojnicah, ponujali različne izdelke domače in umetnostne obrti..., veliko s je plesalo, zabavalo, veselilo...
Kakorkoli že, letošnje deževje organizatorjev in veseljakov ni pregnal, tradicija prijetnih in zanimivih srečanj se je nadaljevala, prihodnje leto pa naj bi bilo še bolj prijetno in zanimivo. Zraven naj bi namreč, po zagotovilu Jožeta Prša, prišel tudi sam Jože Broz Tito (Ivo Godnič) ter Titova zadnja soproga Jovanka Broz, ki je menda že obljubila svoj prihod...