Prepričani smo, da že leta niste videli kopice, kakršno prikazuje naša fotografija. Tudi mi smo bili presenečeni, ko smo obiskali znameniti negovski grad, ki stoji v Negovi, in pod gradom zagledali kopico sena. Kdo jo je postavil, nismo spraševali. Zanimivo je, da so ljudje v preteklosti na tak način shranjevali krmo za živino, ki so jo polagali pozimi. V kopice, ta ima na sredini drog, ki služi za oporo naložene suhe mase, so zlagali krmo in slamo. V pozni jeseni pa tudi koruzno slamo, ki so ji rekli "koruznica". To so pozimi krmili živino in tako preprečevali pomanjkanje krme. Ponavadi so, "koruznico", tako so rekli snopom iz koruzne slame, na slamoreznici, bodisi v »reznem stolu« ali s strojem, rezali na kratke, 10 cm dolge, koščke. Táko narezano maso, rezali so tudi vse vrste slame žit, so pomešali s krmo, senom ali otavo. Tej mešani krmni masi, se pravi koruzne in druge slame, ter sena ali otave, so rekli »mešanca«. Na tak način so prihranili krmo za celo zimo. To ni bila krma za rejo živine, pač pa le za preživetje. Ker »mešanca« ni vsebovala kaj dosti hranilnih snovi, je bilo tudi manj prirastka in mleka. Pogosto se je živina pri taki hrani tako izstradala, da se ni mogla samostojno vstati. Pri tem so ji pomagali ljudje. Tega se spominjajo le redki, kajti danes ima tudi živina dobro prehrano, zlasti v obliki »redilnega« silosa, kot rečejo silažni krmi.