KROMPIRJA TO ZIMO NE BO MANJKALO...
- 04.10.2009
Majhni Lan Prosič iz Benedikta iz navdušen nad prababičinem krompirjem....
Jesen je gotovo najlepši letni čas, saj poleg pisanih barv povsod okrog nas, pridni pridelovalci, predvsem kmetovalci, prav v tem času, s polj in vrtov, sadovnjakov in vinogradov pospravljajo takšne in drugačne sadove narave in svojega pridnega dela. In čeprav iztekajoče se leto ni bilo posebej naklonjeno kmetovalcem, saj je sprva velika suša, potem pa obilno deževje, še zlasti pogosta neurja z močnim vetrom in točo, sila negativno vplivalo na številne pridelke, je gotovo, da bo leto 2009 mnogim pridelovalcem le ostalo v lepem spominu tudi po rekordnih pridelkih s polj, iz vinogradov, sadovnjakov in iz vrtov. In dokler se predvsem vinogradniki lahko ponašajo tudi z izjemno kakovostjo svojega pridelka, so lahko mnogi kmetovalci ponosni nad velikostjo in težo posameznih jedilnih ali krmilnih vrtnin oz. pridelkov.
In med slednje gotovo sodi tudi Majda Prosič z Vinogradniške poti 8 v Benediktu, kjer ne pomnijo kdaj so imeli tako obilno letino krompirja, kjer praktično ni bilo „drobiža“, temveč predvsem veliki in obilni pridelki. To je še posebej razveselilo njenega pravnuka Lana Prosiča (25.12.2005), ki že od malih nog ima zelo rad „krompirček“. Zato je tokrat še posebej navdušen, da je pri njegovi prababici, ki kljub visoki starosti še vedno veliko dela na vrtu, zraslo toliko, tako lepega „krompirčka“. In gotovo ga ne bo kmalu zmanjkalo, torej vso zimo ob obiskih pri prababici bo lahko užival v svojem „krompirčku“, bodisi kot pomes fritesu, pečenemu na plajcah, praženemu, pireju, v omaki...
KROMPIR JE BIL NEKOČ KRUH UBOGIH
Izjemno pomembno živilo krompir so gojili že pred več kot 3000 leti; Na svetu je 235 vrst krompirja, ki ga pridelujejo v več tisoč sortah.
Kako pomembna kultura za vse človeško je krompir potrjuje tudi podatek, da je leto 2008 bilo razglašeno za svetovno leto krompirja. Za ljudi in živali izjemno pomembnem živilo krompir izhaja iz južnega Amerika, kjer so ga na območju današnjega južnega Peruja gojili že pred več kot 3000 leti. Na obalah jezera Titicaca so našli arheološke dokaze o uporabi krompirja 400 do 500 let pred našim štetjem. Na svetu obstaja 235 vrst krompirja, sedem izmed njih pa pridelujejo po vsem svetu v nekaj tisoč sortah. V Evropo so ga pripeljali španski zavojevalci Amerik, in sicer je najprej prispel v Španijo leta 1570 in se postopoma širil po preostali Evropi. V Nemčijo je prispel okrog leta 1780, kmalu po tistem pa so ga od Nemcev prevzeli tudi slovanski narodi skupaj z nami. V 19. Stoletju se je krompir v Evropi močno razširil in je postal nekakšen kruh revnih, ki je pregnal lakoto iz marsikaterega doma. S krompirjem pa so Španci v Evropo pripeljali tudi njegove bolezni. Po letu 1840 seje tako močno razširila krompirjeva plesen, ki je na primer na Irskem uničila ves pridelek štiri leta zapored ter povzročila katastrofalno lakoto, zaradi katere je umrlo okrog milijon ljudi.
V Sloveniji se je krompir pojavil že okrog leta 1668, načrtno sajenje krompirja za preganjanje lakote iz teh krajev pa je ukazal že cesar Karl IV. Takrat je vsaka hiša dobila po šest semenskih gomoljev. Pridelavo krompirja pa je še bolj pospešila Marija Terezija. Da se je krompir globoko ukoreninil v slovensko kulinariko, pove podatek, da se je po raznih naših pokrajinah zanj izoblikovalo 135 različnih imen – od krumplov v Prekmurju do primorskih čomp. Strokovno so v Sloveniji krompir začeli obravnavati že pred letom 1900, ko so delali prve sortne poskuse, od leta 1986 pa deluje selekcijsko središče za krompir v Mostah pri v Komendi pri Kmetijskem inštitutu Slovenije.
V svetu je največji pridelovalec krompirja Azija. V razvitih državah pridelava krompirja rahlo pada,v razvijajočih pa narašča, kar potrjuje poimenovanje krompirja kot kruha ubogih. Letno največ krompirja na prebivalca porabijo v Belorusiji, kar 337,99 kilogramov. Tudi v Sloveniji pridelava krompirja močno upada. Leta 1992 je bilo z njim posajenih 13.000 hektarjev, lani pa le še 5.000 hektarjev njiv. Še vedno ga največ pridelujejo v nekaj slovenskih središčih – na Gorenjskem, v okolici Ljubljane, v delu Koroške, v okolici Dravskega polja in v delu Pomurja. Čeprav pridelava krompirja v Sloveniji upada, pa ga še vedno znamo pripravljati na številne odlične načine...
In med slednje gotovo sodi tudi Majda Prosič z Vinogradniške poti 8 v Benediktu, kjer ne pomnijo kdaj so imeli tako obilno letino krompirja, kjer praktično ni bilo „drobiža“, temveč predvsem veliki in obilni pridelki. To je še posebej razveselilo njenega pravnuka Lana Prosiča (25.12.2005), ki že od malih nog ima zelo rad „krompirček“. Zato je tokrat še posebej navdušen, da je pri njegovi prababici, ki kljub visoki starosti še vedno veliko dela na vrtu, zraslo toliko, tako lepega „krompirčka“. In gotovo ga ne bo kmalu zmanjkalo, torej vso zimo ob obiskih pri prababici bo lahko užival v svojem „krompirčku“, bodisi kot pomes fritesu, pečenemu na plajcah, praženemu, pireju, v omaki...
KROMPIR JE BIL NEKOČ KRUH UBOGIH
Izjemno pomembno živilo krompir so gojili že pred več kot 3000 leti; Na svetu je 235 vrst krompirja, ki ga pridelujejo v več tisoč sortah.
Kako pomembna kultura za vse človeško je krompir potrjuje tudi podatek, da je leto 2008 bilo razglašeno za svetovno leto krompirja. Za ljudi in živali izjemno pomembnem živilo krompir izhaja iz južnega Amerika, kjer so ga na območju današnjega južnega Peruja gojili že pred več kot 3000 leti. Na obalah jezera Titicaca so našli arheološke dokaze o uporabi krompirja 400 do 500 let pred našim štetjem. Na svetu obstaja 235 vrst krompirja, sedem izmed njih pa pridelujejo po vsem svetu v nekaj tisoč sortah. V Evropo so ga pripeljali španski zavojevalci Amerik, in sicer je najprej prispel v Španijo leta 1570 in se postopoma širil po preostali Evropi. V Nemčijo je prispel okrog leta 1780, kmalu po tistem pa so ga od Nemcev prevzeli tudi slovanski narodi skupaj z nami. V 19. Stoletju se je krompir v Evropi močno razširil in je postal nekakšen kruh revnih, ki je pregnal lakoto iz marsikaterega doma. S krompirjem pa so Španci v Evropo pripeljali tudi njegove bolezni. Po letu 1840 seje tako močno razširila krompirjeva plesen, ki je na primer na Irskem uničila ves pridelek štiri leta zapored ter povzročila katastrofalno lakoto, zaradi katere je umrlo okrog milijon ljudi.
V Sloveniji se je krompir pojavil že okrog leta 1668, načrtno sajenje krompirja za preganjanje lakote iz teh krajev pa je ukazal že cesar Karl IV. Takrat je vsaka hiša dobila po šest semenskih gomoljev. Pridelavo krompirja pa je še bolj pospešila Marija Terezija. Da se je krompir globoko ukoreninil v slovensko kulinariko, pove podatek, da se je po raznih naših pokrajinah zanj izoblikovalo 135 različnih imen – od krumplov v Prekmurju do primorskih čomp. Strokovno so v Sloveniji krompir začeli obravnavati že pred letom 1900, ko so delali prve sortne poskuse, od leta 1986 pa deluje selekcijsko središče za krompir v Mostah pri v Komendi pri Kmetijskem inštitutu Slovenije.
V svetu je največji pridelovalec krompirja Azija. V razvitih državah pridelava krompirja rahlo pada,v razvijajočih pa narašča, kar potrjuje poimenovanje krompirja kot kruha ubogih. Letno največ krompirja na prebivalca porabijo v Belorusiji, kar 337,99 kilogramov. Tudi v Sloveniji pridelava krompirja močno upada. Leta 1992 je bilo z njim posajenih 13.000 hektarjev, lani pa le še 5.000 hektarjev njiv. Še vedno ga največ pridelujejo v nekaj slovenskih središčih – na Gorenjskem, v okolici Ljubljane, v delu Koroške, v okolici Dravskega polja in v delu Pomurja. Čeprav pridelava krompirja v Sloveniji upada, pa ga še vedno znamo pripravljati na številne odlične načine...
Zadnje novice
