Ko se človek potepa po lepi slovenjegoriški pokrajini, lahko opazuje zeleno naravo. Tu in tam pa naleti tudi na kaj zanimivega. Mi smo pri hiši Alojzije in Franca Čeha v Grabonošu, iz ceste na brajdah zagledali nenavaden prizor. Ustavili smo se in si ogledali zanimivost njihov brajd. Visečim bučkam, katerim tod pravijo cügari, se nismo mogli načuditi.
Oglasili smo se pri gospodarju Francu Čehu, ki nam je razkazal njegovo »cügarsko« bogastvo, ob tem pa povedal. »Spomladi sem dobil od prijatelja Slavka Matjašiča iz Sovjaka en cügar ali šef, ki je bil »originalno zaprt«, se pravi tak kot se je posušil, ko je dozorel. Iz njega sem vzel semena in jih posadil ob brajdah, kjer se je posušila trta. Kot vidite, sedaj namesto grozdja na brajdah visijo zügari , kot pravimo tem bučkam. Doslej je zraslo 40 velikih plodov, ob jih pa še je veliko manjših, ki še rastejo. Najbolj me čudi, da so iz semena, ki je bilo v bučki, zrasli po obliki in barvi različni plodovi. Za mene je to velik čudež. Zanima me, kaj bi na to povedal kak kmetijski strokovnjak? Nekoč smo take bučke gojili zato, da smo jih, ko smo jih posušili in iz njih iztrebili semena, uporabljali za izvlečenje vina ali jabolčnika iz sodov. V tistih, ki imajo ploščato obliko plodu in debelejši vrat, pa so ženske shranjevalke semena vrtnin. Ker so vidni iz ceste, si jih ogleda veliko mimoidočih. Mnogi me tudi prosijo za seme. Cügare sva z ženo Alojzijo zalivala zato so tako lepo zrasli.«
Naj povemo, da imajo Čehovi 7, 5 ha zemlje. V hlevu še vedno stoji krava in tri telice. Zakaj smo rekli: »Še vedno«, zato ker so eni redkih v okolici, ki še držijo živino. Kot sta nam povedala mama Alojzija in oče Franc, sta srečna, da jima pri delu veliko pomaga sin Ivan. Brez njega bi, zaradi let, težko zmogla vsa potrebna kmečka opravila. Seveda, za svoje potrebe, redijo tudi prašiče.