Slovenija se ponaša z dvema najstarejšima hrastoma. Najstarejši je Nujčev hrast, ki raste v vasi Gregovec pri Bizeljskem. V Spodnji Ščavnici, ki sodi v občino Gornja Radgona, pa raste drugi najstarejši hrast v Sloveniji. Mogočna naravna »pojava« stoji ob Niderlovi domačiji, zato so ga poimenovali Niderlov hrast. Po ugotovitvah gozdarjev je hrast star več kot 400 let. To potrjuje njegova velikost, saj ima njegovo deblo obseg 706 cm, njegova lesna masa pa je ocenjena na 60 kubičnih metrov. Hrast je vsakih nekaj let obložen s hrastovim žirom, tod mu pravijo želod, in šiškami, ki jim tod pravijo »vuki«. Kot nam je nekoč povedal, že pokojni gospodar Konrad Niderl, ki je ob hrastu živel skoraj 70 let, je bil v preteklosti žir, ki so ga nabirali pod hrastom, dragocena krma za prašiče. Tedaj so ga vozili na mletje v bližnji Kocbekov mlin, ki je deloval na reki Ščavnici. Šiške, ki se tvorijo po zaslugi »hrastove muhe«, ob plodovih žira, pa so v preteklosti, še tudi po drugi svetovni vojni, nabirali za potrebe usnjarske industrije, ki jih je uporabljala pri strojenju kož. Sedaj žira in šišk ne nabirajo več. Hrast pa je s svojo veličino prava turistična atrakcija.